Muzej novejše zgodovine Slovenije bo danes popoldan odprl fotografsko razstavo z naslovom Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda na fotografijah Janeza Bogataja, katere rdeča nit sta bogastvo in raznolikost kulturnega dogajanja, predvsem v družbenopolitično turbulentnih 80. letih 20. stoletja, skupni imenovalec pa je različnost.

Avtorja razstave, ki bo na ogled na ploščadi pred muzejem, sta fotograf Janez Bogataj in kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Nataša Strlič.

Izbor Bogatajevih črno-belih fotografij odstira pogled na nove načine umetniške produkcije, tradicionalne kulturne tokove, njihovo medsebojno prepletanje in vpetost v intenzivno dinamiko takratnega časa in prostora. Širok spekter portretirancev tako "uradne" kot alternativne kulture, ki jih je fotograf spremljal poklicno in zasebno, je ujel v trenutkih neformalnih druženj, sredi delovnega procesa ali med načrtovanimi portretiranji.

Sorodna novica Pankrti, Buldožerji, Niet in druge ikone 80. v objektivu Janeza Bogataja

Z večnim iskanjem drugačnosti in kompozicijske inovativnosti jih je Bogataj ustvaril v različnih vlogah in ustvarjalnih obdobjih. Poklicno kot fotograf tednika Mladina, neformalno kot član večno neresne Fotogrupe M in zasebno kot Janez Bogataj, izrazito naklonjen predvsem literarni umetnosti, so o razstavi zapisali v muzeju.

"Skoraj nezdružljiva motiva živahne ljubljanske alternativne scene ter osredotočenost profesorjev Akademije za likovno umetnost med njihovim vsakoletnim delovnim obhodom nas tako znova opomnita in spomnita, da ta že od nekdaj bogati in v tolerantnih družbenih sredinah tudi združuje," so še zapisali.

Od fotoreporterja Mladine do umetniškega fotografa v Parizu
Janez Bogataj (1961) se je že kot mlajši osnovnošolec včlanil v fotoklub v Gorenji vasi, kjer je pod mentorstvom znanega fotografa Vladimirja (Vlastje) Simončiča vstopil v svet fotografije. Kmalu je dosegel prve uspehe na razstavah gorenjskih fotografov in na razstavah mladinske fotografije med letoma 1977 in 1979.

Sorodna novica 25 let patine na obrazih pisateljev

Leta 1979 je njegove fotografije v tedniku Mladina, v katerem je istega leta dobil redno zaposlitev, začel objavljati fotograf in urednik fotografije Tone Stojko. Vse do leta 1988 je njegove fotografije zaslediti tudi v drugih časopisih, tako v slovenskem kot tudi v jugoslovanskem prostoru. Za sodelovanje na več kot 300 razstavah v nekdanji Jugoslaviji in drugih državah je prejel vrsto nagrad, pri rosnih dvajsetih leta 1981 je bil nagrajen z nagrado zlata ptica za dosežke na področju fotografije.

Potem ko je leta 1988 opustil fotoreportersko fotografijo, je do leta 1990 večino časa preživel v Parizu, kjer se je posvetil predvsem umetniški fotografiji. Uspeh tega obdobja je uvrstitev 40 fotografij v fotografsko zbirko v Bibliotheque Nationale v Parizu leta 1992. Tega leta je imel v ljubljanski Moderni galeriji večjo samostojno razstavo s katalogom Fotografske metamorfoze krajine. V naslednjih letih je prebiral leposlovno in filozofsko literaturo in pripravljal izdajo knjige fotografij, ki je izšla konec leta 2004. Fotomonografijo Pastorala je opremil s citati iz svetovne književnosti.

Od leta 2009 Muzej novejše zgodovine Slovenije hrani del njegovega fotografskega opusa, 21181 leica negativov iz obdobja 1979–1991. Večina je iz obdobja, ko je bil kot fotograf zaposlen pri tedniku Mladina (1979–1988), poseben sklop pa predstavlja 63 portretov slovenskih književnih ustvarjalk in ustvarjalcev, posnetih leta 1983.

Prav z izborom slednjih se je Janez Bogataj leta 2008 vrnil v razstavne prostore. Po skoraj 15-letni fotografski abstinenci pa se v zadnjem desetletju pojavlja tudi z novimi fotografijami, s katerih se nedvomno zrcali njegov nikoli zamrli talent, so zapisali v muzeju.

Njegove mladostne in sodobne, motivno raznolike fotografije so bile med drugim razstavljene v Galeriji Fotografija, Cankarjevem domu in Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Tu se je leta 2016 predstavil z izborom koncertnih fotografij domačih in tujih večinoma punk in rock skupin iz obdobja 80. let 20. stoletja.