Spomenik bodo odkrili danes popoldne, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. Odkritja v Beogradu se bo udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
V slovenski prestolnici namreč od leta 2016 stoji spomenik srbskemu jezikoslovcu Vuku Stefanoviču Karadžiću. Ob odkritju tega spomenika je bilo predlagano, da bi tudi Ljubljana postavila spomenik v Beogradu. Oba spomenika sta tako postavljena v spomin na prijateljstvo in sodelovanje teh dveh jezikoslovcev, ki sta v začetku 19. stoletja prispevala k razvoju slovenskega in srbskega jezika. Postavitev Kopitarjevega spomenika je bila sicer načrtovana že za leto 2019.
Idejna rešitev za ureditev prostora na vogalu Bulvarja Georgea Washingtona in Palmotićeve ulice je delo slovenskega arhitekta Roka Žnidaršiča oziroma arhitekturnega biroja Medprostor, enega najboljših strokovnjakov v tem delu Evrope za urejanje javnih prostorov, je zapisal srbski portal Danas.
Delo slovenskega akademskega kiparja Matjaža Počivavška je bilo izbrano izmed 11 prijav, ki so prispele na razpis ljubljanske občine. Kip ima obliko ozke, trikotne votle prizme, ki spominja na stoječo knjigo. V svojo notranjost spusti svetlobo, kar naj bi bila prispodoba poti iz fizičnega, čutnega v miselni svet.
"Kiparjev poseg v tvarino simbolizira pot iz votline k razsvetljenju, za katero sta potrebna napor in vztrajnost, kar sta bili značilnosti življenja in dela Jerneja Kopitarja," je ob razglasitvi zmagovalca natečaja leta 2018 dejal predsednik komisije Janez Koželj. Strokovno komisijo so sestavljali še Nadja Zgonik, akademski kipar Dušan Tršar, poznavalca umetnosti in kritika Blaž Peršin in Aleksander Bassin, urbanista Milutin Folić iz Beograda in Karel Pollak, skrbnica natečaja Jerneja Batič in Rok Žnidaršič.
Tudi na Dunaju od lani stoji spominsko znamenje Kopitarju. Kopitar je bil vse življenje povezan z avstrijsko prestolnico. Odkritje spominskega znamenja na Dunaju je bilo v okviru sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija za poglabljanje razumevanja in dialoga med državama.
Prav na Dunaju je Kopitar navezal stike s Karadžićem ter mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja. Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa – bil je naklonjen slovničarjema Petru Dajnku in Franu Metelku. Leta 1833 se je vpletel v t. i. črkarsko pravdo, pri čemer je ostro napadel Matijo Čopa in poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje