Digitalno umetnino No Rioters (Brez izgrednikov), delo Patricka Amadona, so na pročelje veleblagovnice Sogo Causeway Bay izobesili v okviru promocije Hongkonga kot kulturnega središča: ta teden se je namreč po več letih pandemičnih omejitev v Hongkongu začel Art Basel Hong Kong, eden najpomembnejših umetniških sejmov v Aziji.
Za zdaj ni bilo potrjeno, ali so kitajske oblasti neposredno ukazale oz. vplivale na odstranitev Amadonovega dela. Smo pa pred dnevi poročali, da so v Hongkongu iz kinematografov umaknili grozljivko Medvedek Pu – najverjetneje zato, ker je lik Puja pogosto uporabljan kot šegava karikatura kitajskega predsednika Ši Džinpinga.
Nekdanja britanska kolonija Hongkong je bila pod kitajsko oblast vrnjena leta 1997, Peking pa je takrat napovedal, da bo na tem področju ohranil svoboščine, ki so jih ljudje uživali. A "protesti za demokracijo" so bili leta 2019 zadušeni tako, da je Kitajska sprejela nov zakon "za nacionalno varnost", ki kriminalizira večino oblik političnega protesta. Mestne oblasti so od takrat aretirale in pozaprle že ogromno protestnikov in aktivistov.
Nova resničnost
Amadon, ki je po lastnih besedah "pozorno spremljal" proteste v Hongkongu, je hotel z delom No Rioters izraziti solidarnost s protestniki, javnost pa opozoriti na "novo resničnost" življenja v tem mestu. "Preprosto nisem mogel gledati Tedna umetnosti v Hongkongu in se pretvarjati, da kitajske oblasti niso strle demokracije ter mesta spremenile v vazalsko državico pod nadzorom ... In to zato, ker je priročna lokacija za trgovino," je komentiral umetnik, ki živi in dela v Los Angelesu.
Presenečen, da je trajalo tako dolgo
Pričakoval je, da se bo njegovo delo izkazalo za kontroverzno – pravzaprav je presenečen, da je bilo več dni javno razstavljeno. Del umetnine je namreč tudi nadzorna kamera, ki skenira okolico. Na umetnini prav tako pobliskuje besedilo, ki izpisuje imena in dolžino zapornih kazni aktivistov in vodilnih osebnosti gibanja za demokracijo. Omenjena sta tako pravnik Benny Tai kot tudi vodja študentskega gibanja Joshua Wong; oba sta bila obtožena subverzivnih dejavnosti.
Vsi ti detajli sicer na umetnini pobliskujejo prehitro, da bi jih gledalec videl s prostim očesom, a če umetnino fotografiraš, lahko seveda razbereš detajl, ki si ga ujel. Delo se navezuje na novinarko in aktivistko Gwyneth Ho, ki je bila napadena, ko je v živo prenašala represijo protestov julija 2019.
Kdo torej stoji za cenzuro?
V galeriji Innovation, ki je razstavo organizirala, ne vejo, ali je njen umik zahtevala kitajska vlada, je potrdila njena direktorica Francesca Boffetti. "Naš posrednik nam je povedal, da lastnike Soga skrbi občutljiva politična vsebina, skrita v Patrickovem delu, zato so sklenili delo nemudoma umakniti." Nihče ni navajal kakšnega zakona, ki bi ga delo kršilo, ali pa galeriji grozil s kaznijo – je pa pravni oddelek veleblagovnice Sogo na galerijo naslovil vprašanje, ali so se zavedali vsebine in sporočila umetnine.
Niti hongkonška policija niti veleblagovnica Sogo se še nista odzvali na prošnje medijev za komentar. Amadon je povedal le, da je iz telefonskega klica z galerijo razbral le, da jih zelo skrbijo morebitne pravne posledice. Za portal Art Daily je povedal še, da galeriji pred odprtjem razstave ni povedal za skrita sporočila: "Nisem jim hotel vsiliti odgovornosti tega, da sodelujejo."
Ni prostora za politično angažirano umetnost
Mediji in umetniške institucije v Hongkongu se od sprejetja novega zakona naprej namreč zelo bojijo prestopiti ne ravno jasno začrtane meje. Pred časom so oblasti na primer aretirale urednike in lastnike demokraciji naklonjenega časopisa Apple Daily; obtoženi so bili zarotništva s tujimi silami, časopis pa je bil ukinjen. Številni umetniki, ki ustvarjajo v polju politično angažirane umetnosti, so Hongkong bodisi zapustili bodisi pa tam vsaj ne razstavljajo več.
"No Rioters je šele zdaj zaokrožena umetnina"
Oblasti sicer vztrajajo, da Hongkonžanom nihče ne krati obljubljenih svoboščin – a Amadon opozarja, da ravno to, kar se je zgodilo z njegovo razstavo, najnazorneje pokaže, kako daleč sta že erodirani svoboda govora in umetniška svoboda v Hongkongu. "To je bil objektiven pokazatelj, da v enaki obliki kot prej ne obstajata več. Ampak z zornega kota zaključene narative pa je bilo nujno, da se delo cenzurira in umakne – šele zdaj je zaokrožena umetnina."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje