Na festivalu sodeluje 40 umetnic in umetnikov, 15 mentorjev, 14 dijakov, 88 študentov, 19 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Svetlobna gverila prinaša številne instalacije, projekcije in večmedijske postavitve, ki jih bo mogoče videti na različnih koncih Ljubljane, pa tudi dva odrska projekta, ki bosta na ogled v Plesnem Teatru Ljubljana (PTL). Festival se bo sklenil 17. junija, na Poletno muzejsko noč.

Kuratorji festivala so Katerina Mirović, Nika Erjavec in Janez Grošelj, selektorica programa v PTL-ju pa je Katja Somrak. Producent festivala je Strip Core/Forum Ljubljana, pod produkcijo se podpisuje ITD group.

Festivalski projekti na prostem bodo vse dni v tednu na ogled med 21.30 in 23.30. Vsako sredo in soboto bodo potekala brezplačna festivalska vodstva s kolesi – zbirno mesto je pred Galerijo Vžigalica ob 21. uri. Ob sredah bo med 21.30 in 22. uro tudi avdio-vizualni performans Zveneča pročelja.

S pomočjo svetlobe bodo različni koščki mesta zaživeli v novem duhu: festival Svetlobna gverila s tematizacijo prostora tudi tokrat posega v mestno tkivo in ga za slab mesec dni spreminja v prostor sodobne umetnosti. S projektom avstralskega umetnika Michaela Candyja bo festival izjemoma deležen še jesenskega podaljška, ko se v Ljubljani poleg avtorjeve postavitve obeta še vrsta delavnic pod njegovim mentorstvom.

V teoretičnem smislu predstavlja prostor nesnovno in neomejeno danost, brezmejni okvir fizičnega sveta, kjer se na premici časa razgrinja totaliteta stvarnosti. A sodelujoči umetnice in umetniki se pri svojih projektih ne osredotočajo zgolj na mnogostransko problematiko fizičnega prostora: svoje pojmovanje razširjajo in poglabljajo tudi z raziskovanjem entitet nesnovnega prostora – virtualni svet in človekova duševnost sta relevantna odvoda dane tematike, ki zmore posredovati kompleksno izkušnjo sodobnega življenja, so o letošnjem festivalu zapisali organizatorji.

Kot so še dodali, se sodobnik na tem koščku sveta dandanes zazira v prostor okoli sebe, lahko v njem zlahka opazi številne procese, ki ga pospešeno spreminjajo in pogosto degradirajo: nemalo projektov, predstavljenih na festivalu, tematizira vse bolj pereče okoljske spremembe ali pa se lotevajo kritičnega premisleka o (ne)dostopnosti prostora – bodisi v smislu njegovega nadzora ali pač gentrifikacije, ki z veliko hitrostjo spreminja fizično, kulturno in socialno tkivo naših mest.

Kot še razmišljajo organizatorji, je prostor od nekdaj prizorišče in hkrati predmet konflikta, vsakršne človeške drame; njegova totaliteta in številne implikacije, ki jih prinaša, opredeljujejo in določajo človeka, ki se že od pradavnine s strahom in hrepenenjem ozira tudi v nedostopne in nezamisljive prostore onkraj našega. Prostor, v katerem smo, pa nam je seveda zlahka tudi v navdih; raziskovanje njegove poetičnosti in lepote nam odkriva skrivnosti, ki nam lahko olajšajo korake v negotovo prihodnost, ki je pred nami.