Od januarja dalje bo tako obstajala komisija strokovnjakov, ki bo na voljo za podajanje sicer neobvezujočih priporočil in sodb o izvoru in ustreznem lastništvu umetniških del, poroča The Art Newspaper.
Iniciativa že leta 1998 v Washingtonu
Švicarska vlada je že pred petindvajsetimi leti podprla washingtonska sistemska priporočila o umetniških delih, ki so jih zaplenili nacisti in pozneje niso bila ustrezno vrnjena ali identificirana. Četrt stoletja pozneje so se odločili za korak dlje in odredili ustanovitev neodvisne komisije, ki bo odločala o lastništvu umetnin, nezakonito pridobljenih v času nacizma. Komisija bo ocenjevala tudi lastništvo kulturne dediščine glede na potencialno kolonialen kontekst.
Švica je služila kot neke vrste oaza za umetniška dela, ki so jih zaplenili nacisti pred in med drugo svetovno vojno. O sami problematiki lastništva se je začelo govoriti leta 2014, ko je Kunstmuseum v Bernu prevzel umetniško zbirko Corneliusa Gurlitta, v kateri so bila tudi dela, ki so jih zasegli nacisti ali pod prisilo prodali judovski zbiralci, saj se je povečalo zavedanje, da Švica nima ustreznih struktur za reševanje tovrstnih situacij.
Začelo se je z Emilom Bührlom
Poglavitni razlog za ustanovitev švicarske neodvisne komisije za zgodovinsko obremenjeno kulturno dediščino pa je predstavljala polemika o zbirki švicarskega proizvajalca orožja in zbiralca umetnin Emila Bührla (1890–1956). V osrčju problematike je namreč vprašanje, ali je njegova zasebna fundacija ustrezno preverila, ali zbirka vsebuje prisilno odvzeto ali ukradeno lastnino ljudi, ki so morali bežati pred nacisti.
Bührle, rojen v nemškem mestu Pforzheim, je v Švico prišel v 20. letih prejšnjega stoletja in pozneje dobil švicarsko državljanstvo. Njegovo premoženje je izhajalo iz prodaje orožja, brez česar njegove izjemne umetniške zbirke ne bi bilo – posledično pa tudi ne züriškega muzeja, kot ga poznamo v sedanji, razširjeni obliki, delno zasnovani prav za razstavljanje Bührlejeve zbirke.
Čeprav je bilo v zbirki resnično 13 slik, ki so jih pred njegovim nakupom nacisti odtujili judovskim lastnikom v Franciji, pa je Bührle v 40. letih preteklega stoletja po vrsti sodnih primerov po drugi svetovni vojni vseh 13 platen vrnil njihovim zakonitim lastnikom in jih nato devet odkupil od njih, so sporočili iz fundacije.
Zahteva javnosti po transparentnosti
"Dela v muzejskih zbirkah so redno vzrok za negotovosti in spore," je po poročanju časopisa The Art Newspaper sporočilo švicarsko ministrstvo za kulturo v izjavi za javnost. "Vlada podpira transparentno ravnanje z omadeževanimi pričami preteklosti in uveljavitev poštenih in pravičnih rešitev," so še dodali. Švicarska vlada je med 44 svetovnimi vladami in organizacijami, ki so leta 1998 sprejele neobvezna washingtonska sistemska priporočila o umetniških delih.
Vlade naj bi se v skladu s temi priporočili trudile spodbujati muzeje in galerije k izvajanju raziskav izvora umetnin, prepoznavanju tistih, ki so jih v preteklosti zasegli nacisti, ter iskanju "pravičnih in poštenih rešitev" s prvotnimi judovskimi zbiralci in njihovimi dediči za dela, izgubljena zaradi preganjanja. Komisija bo v Švici vzpostavljena januarja 2024, vlada pa pravi, da bo člane, ki jih bo skupno od devet do 12, izbrala v prvi polovici prihodnjega leta.
Vlada bo spore v prihodnosti posredovala ministrstvu za kulturo, ki jih bo predlagalo komisiji v obravnavo. Direktiva pravi, da je vsako delo ali predmet, ki je v Švici ali je zamenjal lastnika v Švici, upravičen do obravnave. V skladu s tem lahko vlagatelji zahtevkov oz. pritožb zahtevajo posredovanje komisije ne glede na to, ali se trenutni lastnik umetnine s tem strinja, vendar če lahko dokažejo, da so izvedli raziskavo umetniškega izvora in poskušali doseči poravnavo s trenutnim imetnikom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje