Platni Embedding Study 1 in Embedding Study 2 sta nastali kot sad raziskovanja tega, kako se
Platni Embedding Study 1 in Embedding Study 2 sta nastali kot sad raziskovanja tega, kako se "koncept" žene umetnika Mata Dryhursta pojavlja v javno dostopnih modelih UI. Foto: Reuters

Dražbo obogatene inteligence so pri Christie's napovedali kot prvo prodajo velike dražbene hiše, posvečeno umetni inteligenci. Na prodaj bo 20 umetnin, ki bodo imele izklicno ceno med 10 tisoč in 250 tisoč dolarji; pod umetnine so podpisani različni umetniki, denimo Refik Andanol in pokojni pionir umetnosti z umetno inteligenco Harold Cohen.

Pismo, ki poziva k preklicu dražbe, ima že več kot tri tisoč podpisov. Med podpisniki sta tudi Karla Ortiz in Kelly McKernan, ki tožita podjetja za razvoj UI, češ da so orodja za ustvarjanje podob brez njunega dovoljenja za učenje uporabila njuna dela. "Številna dela, ki jih nameravate prodati na dražbi, so nastala s pomočjo modelov UI, za katere vemo, da so se brez dovoljenja učili na avtorsko zaščitenih delih. Ti modeli in podjetja, ki jih imajo v lasti, izkoriščajo človeške umetnike, uporabljajo njihovo delo brez dovoljenja ali plačila, gradijo pa komercialne izdelke z UI, ki so nato konkurenca umetnikom," lahko preberemo v peticiji.

Ustvarjalci v različnih panogah in tehnološka podjetja so se v zadnjih letih že večkrat spustili v boj okrog avtorsko zaščitenih del, ki jih podjetja uporabijo za razvoj umetne inteligence in na katerih so zgrajeni programi za generiranje podob (npr. Stable Diffusion in Midjourney). Tako likovni umetniki kot tudi pisatelji, založniki in glasbene založbe so vložili vrsto tožb zaradi kršitve avtorskih pravic.

Pod umetnino  14° 40′ 34.46″ N 17° 26′ 15.14″ W, ki gre 20. februarja na dražbo, je podpisana Linda Dounia Rebeiz. Foto: Reuters
Pod umetnino 14° 40′ 34.46″ N 17° 26′ 15.14″ W, ki gre 20. februarja na dražbo, je podpisana Linda Dounia Rebeiz. Foto: Reuters

Kot pojasnjuje britanski skladatelj Ed Newton-Rex, ki predstavlja ustvarjalne poklice v boju za zaščito avtorskih pravic, je vsaj devet del, ki grejo 20. februarja na dražbo, nastalo s pomočjo modelov, ki so se učili na "človeški" umetnosti. Za preostala dela ni dokazov uporabe teh programov.

Na dražbo gre tudi delo umetnika Charlesa Csurija (in umetne inteligence), BSPLINE MEN. Foto: Reuters
Na dražbo gre tudi delo umetnika Charlesa Csurija (in umetne inteligence), BSPLINE MEN. Foto: Reuters

"Nadzorovana" raba UI?
Predstavnik dražbene hiše Christie's navaja, da se je umetna inteligenca, uporabljena za ta dela, urila s pomočjo del, ki so jih "umetniki vnesli sami". "Umetniki, ki jih zastopamo na dražbi, imajo brez izjeme močno, multidisciplinarno umetniško prakso, nekateri so razstavljali v vodilnih svetovnih muzejih. Dela v tej zbirki uporabljajo UI za poudarek njihovega avtorskega glasu; v večini se UI uporablja na nadzorovan način, pri čemer so podatke za urjenje UI vnesli umetniki sami."

"Umetniki imamo pravico eksperimentirati z UI"
Eden od sodelujočih umetnikov, Britanec Mat Dryhurst, je za Guardian poudaril, da mu je mar za vprašanje rabe UI v umetnosti ter da zavrača obtožbe iz odprtega pisma. Na dražbo gre umetnina, ki sta jo soustvarila z ženo, Holly Herndon, po predlogi dela xhairymutantx. Pri dražbeni hiši Christie's ji napovedujejo prodajno ceno nekje od 70 do 90 tisoč dolarjev.

Umetnina je sad raziskovanja tega, kako se "koncept" Dryhurstove žene pojavlja v javno dostopnih modelih UI, je pojasnil. "To vprašanje naju zanima. Veliko umetnin sva ustvarila s poskusi intervencij v ta proces, do česar imava vso pravico."

Opozarja še: "Ni protizakonito, da umetnine ustvarjaš s pomočjo programa. Ne zdi se mi prav, da se je pomembna debata osredotočila na posamezna podjetja in na umetnike, ki se soočajo s tehnologijo našega časa." Tudi umetnik Refik Anadol je ostro zavrnil kritike, češ da so posledica "lene kritiške prakse in histerije o koncu sveta".