Skulpturi bosta nadomestili tridimenzionalno upodobitev oz. dva kipa mastodontov iz umetne mase, ki sta bila med urejanjem prostora zaradi dotrajanosti in krhkosti odstranjena. K prenovljenemu sodobnemu prireditvenemu prostoru so tako postavili tudi dva modernistična mastodonta.

Novi skulpturi, ki sta narejeni iz armiranega betona, sta ploskoviti. Beton je preprost za uporabo in odporen proti vandalizmu, prav tako pa omogoča izvedbo dolge konzole oz. trobca. Gre za sodobno formo trobčarja s stilizirano konturo, ki bo še barvno členjena. Vsaka stranica bo svoje barve, zato bo opazovalec imel vtis, da so skulpture štiri, čeprav bosta samo dve, so sporočili z velenjske občine.

Skulpturi, ki ju je oblikoval arhitekt Rok Poles, stojita v zelo velikem prostoru, zato morata biti zelo veliki, da sta likovno učinkoviti in opazni. V svetu je pogosta praksa, da ob nove ikonične stavbe postavijo provokativno skulpturo. Tako v mestu Bilbau v Španiji ob muzeju stojita pajek in cvetlični pes ter barvite skulpture pred središčem Pompidou v Parizu, so še zapisali na občini. Po poročanju portala velenjcan.si je dela v vrednosti 31.805 evrov izvedlo podjetje Dadgrad.

Na ogled v Muzeju Velenje

V prostorih nekdanje konjušnice, v katerih danes domuje Muzej Velenje, je predstavljena paleontološka najdba ostankov dveh vrst mastodontov, daljnih sorodnikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 našli v Škalah pri Velenju. Velikanske kosmate živali so po Šaleški dolini lomastile pred približno tremi milijoni let.

Največ pozornosti v muzeju pritegne plastika mastodonta v naravni velikosti, ki jo je iz poliestrske mase izdelala akademska kiparka Dora Novšak. V muzejskih vitrinah pa so razstavljene najdene kosti mastodontov. Čez steno je napeta impresivna oljna slika Tomaža Perka, ki upodablja Šaleško dolino na začetku ledene dobe.

Območje vasi Škale je bilo zaradi posledic pridobivanja premoga v Šaleški dolini prvo degradirano območje, kjer je bila najvidnejša pokrajinska sprememba nastanek treh jezer: Škalskega, Velenjskega in Družmirskega oz. Šoštanjskega. Med izvajanjem sanacijskih del je 1. avgusta 1964 voznik buldožerja Štefan Borovnik prvič opazil nenavadne kosti v zemlji ter jih shranil. Tej prvi najdbi so nato septembra in oktobra sledile še tri in vodstvo velenjskega premogovnika je sklenilo o nenavadnih najdbah obvestiti ustrezne strokovne institucije v Ljubljani.

Velenjska najdba mastodonta ni edina v Sloveniji, je pa pomembna, saj tako bogatih ostankov te živali drugje niso našli ali pa so bili ostanki uničeni. Med drugim so ostanke mastodontov v Sloveniji našli še v Radgoni, Slovenski Bistrici, pri sv. Andražu v Slovenskih Goricah in v bližini Lendave.