Utripajoči letalnik ima poleg kamere tudi lasten wi-fi; mimoidoči se bodo lahko prijavili in si prek spleta ogledali njegov neposredni prenos s trga.

Britanska umetnica Heather Phillipson je pred tremi leti, ko je bilo delo izbrano za termin na četrtem stebru, pojasnila, da je njen brezpilotni letalnik komentar tega, kako zelo smo se že sprijaznili z družbo, v kateri je stalni nadzor nekaj običajnega. "Mislim, da moje delo obstaja nekje v območju vzhičenega nelagodja. Na prvi pogled je videti radostno, a s časom se zraven prikradejo še drugi elementi. Steber postane spomenik napuhu in bližajočemu se sesutju."

Sicer pa bodo imeli Londončani in trenutno razredčeni turisti čas do pomladi leta 2022, da si ustvarijo lastno mnenje o sodobni umetnini, ki je zasedla prestižno razstavišče "četrti steber" (Fourth Plinth) na Trafalgarskem trgu. Skulpturo The End (Konec) so uradno odkrili včeraj, štiri mesece pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. Razlog za odlog je bila seveda epidemija novega koronavirusa, kar daje distopičnemu podtonu stvaritve samo še ostrejšo noto.

Phillipson si je koncept za svoje delo zamislila že daljnega leta 2016, v času britanskega referenduma o EU-ju in Trumpove zmage na ameriških predsedniških volitvah. "Zdi se mi, da smo bili pred tem že dlje časa v stanju entropije. S tem delom sem se hotela dotakniti nekega podtona v družbi ... Zdaj smo priča nadaljevanju tega trenda."

Kupček smetane namerno vzbuja vtis nečesa, kar je na robu sesutja oz. propada. Videti je, kot da se bela zmes topi in bo stekla po stebru, zaradi česar skulptura ne zbuja asociacije na poslastico. "Pandemija daje vsem stvarem drugačen pridih," ugotavlja avtorica. "Vse je izostreno na malce višji frekvenci."

Trafalgarski trg je eno izmed prometnih vozlišč Londona; vsak dan ga prečka na tisoče turistov. Tako je idealno prizorišče za uradne proslave in spektakle – pa tudi za množične proteste. "Četrti steber" je zrasel leta 1841; nanj naj bi postavili klasičen kip konjenika, a je za projekt še pred dokončanjem zmanjkalo denarja. Steber je prazen sameval dolgih 158 let – dokler niso Britanci dobili izvrstne zamisli za serijo "začasnih razstav". Na četrtem stebru se je od leta 1999 izmenjalo že 13 sodobnih umetnikov z vsega sveta.

V teh dneh je Trafalgarski trg seveda bolj ali manj tih in prazen. "Množice se bodo morda vrnile. To bo spet spremenilo naravo dela," napoveduje njegova avtorica. "Branje Konca se spreminja, tako kot se spreminja vse okrog nas."

Z 9,4 metra je Konec najvišja umetnina, kar jih je kdaj stalo na Četrtem stebru. Obenem je tudi prva, ki je dostopna vsem: opremljena je z Braillovo pisavo, na spletu pa je dostopen njen avdioopis. Konstrukcija iz jekla in polistirena tehta devet ton.

Sorodna novica Asirsko bikovsko božanstvo bo razpelo krila nad Londonom

Pred predimenzionirano sladico je na stebru kraljeval starodavni kip asirskega krilatega bika, ki so ga leta 2015 uničili skrajneži IS-ja; Američan Michael Rakowitz ga je poustvaril iz starih iraških pločevink datljevega sirupa in ga naslovil The Invisible Enemy Should Not Exist (Nevidni sovražnik naj ne obstaja).

V spomin so se vtisnili tudi orjaški dvignjen palec Davida Shrigleya (2016), modri petelin ("Blue Cock") Katharine Fritsch, ki je bril norce iz mačističnega šopirjenja vojaških spomenikov in Anthony Gormley, ki je leta 2009 steber pustil prazen in nanj povabil mimoidoče z željo po nastopanju. Projekt se je začel leta 1999 z inštalacijo Ecce Homo Marka Wallingerja.

Londonska namestnica župana za kulturo Justine Simons je na odprtju nove postavitve poudarila, da je glavni adut Četrtega stebra raznolikost predstavljenih del. "V mojih očeh je Četrti steber bolj pomemben kot kadar koli prej, saj poudarja vrednote Londona kot odprtega, mednarodnega in samozavestno ustvarjalnega mesta."