Med prenovo stavbe so večino zbirke začasno preselili v stavbo Frick Madison na drugi strani ulice. Foto: EPA
Med prenovo stavbe so večino zbirke začasno preselili v stavbo Frick Madison na drugi strani ulice. Foto: EPA

Da je namreč amsterdamski Rijksmuseum lahko lani izpeljal odmevno razstavo del Johannesa Vermeerja, največjo postavitev umetnikovih slik doslej, gre zahvala tudi Firckovi zbirki, ki treh Vermeerjevih slik v svoji lasti nikoli ne posoja drugim muzejem, zaradi obnove pa so lahko naredili izjemo in jih poslali na razstavo v amsterdamski muzej. V Rijksmuseumu so takrat na ogled postavili 28 Vermeerjevih slik (od pripisanih mu približno 37 del), vstopnice za postavitev pa so bile razprodane v dveh dneh po odprtju. Razstavo si je ogledalo okoli 650.000 ljudi iz 113 držav, s čimer je postala najbolj obiskana razstava v zgodovino muzeja.

Sorodna novica MMC na največji Vermeerjevi razstavi doslej: med 27 slikami mojstra intime

Slike so prvič po več kot stoletju zapustile muzejsko zbirko
Pomembna spodbuda za razstavo, ki so jo lani v Rijksmuseumu pripravili pod naslovom Vermeer, je bila prav oznanitev Frickove zbirke leta 2018, da bodo zaradi obnove za nekaj let zaprli svoje prostore. S tem se je prvič, odkar je pred več kot sto leti ameriški industrialec Henry Clay Frick (1849–1919) med drugimi kupil tudi Vermeerjeva dela, pojavila možnost, da se ta izposodijo. Firck je namreč v oporoki zapisal, da dela iz njegove zbirke ne smejo biti razstavljana v drugih muzejih, obnova pa je odprla možnost prekršitve pravila in zares so v muzeju naredili izjemo. Poleg Vermeerjevih slik so v sklopu prenove začasno posodili tudi Rembrandtov avtoportret (tisti, ki ga je slikar naslikal tik za tem, ko je razglasil bankrot) – potoval je v Haag ob 200-letnici muzeja Mauritshuis.

Prenova Frickove zbirke, ki so jo med obnovo začasno preselili v stavbo Frick Madison na drugi strani ulice, se približuje koncu, odprli jo bodo aprila, ena prvih razstav pa bo posvečena Vermeerjevi umetnosti. Rijksmuseum bo v New York za to priložnost posodil enega od slikarjevih del iz svoje zbirke.

Johannes Vermeer, Ljubezensko pismo (ok. 1669–1670), olje na platnu, 44 cm × 38.5 cm, Rijksmuseum, Amsterdam. (Foto: Wikipedija
Johannes Vermeer, Ljubezensko pismo (ok. 1669–1670), olje na platnu, 44 cm × 38.5 cm, Rijksmuseum, Amsterdam. (Foto: Wikipedija

Pisma na treh slikah
Gre za sliko Ljubezensko pismo (ok. 1669–1670), ki bo ena od treh ključnih del razstave. Pod naslovom Vermeerjeva ljubezenska pisma bodo v središče razstave postavili še sliko, ki jo hrani Frickova zbirka, in sicer Gospodarica in služkinja (ok. 1665–1667), ter Ženska piše pismo s svojo služkinjo (1670–1671), ki jo hranijo v Narodni galeriji Irske. S predstavitvijo trojice slik želijo pokazati, kako je Vermeer na različne načine vključeval pismo v svoje delo, pa tudi, kako je upodabljal ženske različnih družbenih razredov. Vsa tri Vermeerjeva dela so bila vključena tudi na razstavo v Rijksmuseumu, vendar pa v ločenih prostorih.

Kjer prisegajo na majhne razstave
Po besedah direktorja Frickove zbirke Iana Wardropperja bo kurator razstave Robert Fucci z Univerze v Amsterdamu vsaki sliki namenil svojo steno – tako postavitev kot obnovljeni prostori bodo sledili minimalizmu, ki je tudi sicer značilen za Frickovo zbirko. "Verjamem v majhne razstave," je za portal The Art Newspaper dejal direktor zbirke, in to je nekaj, "kar v Frickovi zbirki zelo dobro počnemo", je dodal. V muzeju so že prej redno pripravljali razmeroma majhne razstave, na katerih so, izhajajoč iz del lastne zbirke, odpirali različne tematike. Z razstavo, s katero v muzeju nadaljujejo tradicijo predstavljanja in raziskovanja del iz lastne zbirke, bodo odprli galerijske prostore prvega nadstropja, ki so bili prej v rabi za različne dogodke, kot so koncerti in predavanja. Razstavo Vermeerjevih slik bodo odprli 18. junija, na ogled pa bo do 8. septembra.

Prenovljena Frickova zbirka zdaj obsega 60.000 kvadratnih metrov že obstoječih prostorov, temu pa dodaja 27.000 kvadratnih metrov nove površine. V stalno zbirko bodo vrnili nekatera svoja najbolj dragocena dela, kot so slike beneških mojstrov Gentileja in Giovannija Bellinija, Paola Veroneseja in Giambattista Tiepola, manierističnega slikarja El Greca in rokokojskega mojstra Françoisa Bouchera. Pri obnovi menda niso skoparili, in tekstilije, med drugim zeleni žamet Zahodne galerije, naročili pri istih podjetjih, kot je Frickova družina naročala pred več kot stoletjem.

Johannes Vermeer, Gospodarica in služkinja, ok. 1665–1667, olje na platnu, Frickova zbirka, New York. Foto: Wikipedjia
Johannes Vermeer, Gospodarica in služkinja, ok. 1665–1667, olje na platnu, Frickova zbirka, New York. Foto: Wikipedjia

Ob novem odprtju galerije se Wardropperju izteče 14-letni mandat, na mestu direktorja pa ga bo nadomestil nemški umetnostni zgodovinar, nekdanji dolgoletni direktor amsterdamskega Van Goghovega muzeja in Vermeerjev poznavalec Axel Rüger.