V januarju je bila tako prva gostujoča na rezidenci vizualna umetnica Neja Tomšič. Kot je dejala, njen projekt Delavci zapuščajo tovarno (Galeb) nastaja na pobudo kuratorke Chiare Isadore Artico iz Trbiža, ki jo je povabila k projektu Periferni spomini, v katerem je šest umetnic povezala z različnimi podjetji in naročila dela na temo industrijske realnosti in dediščine na območju med Tržičem in Trstom.

Delavci zapuščajo tovarno je po njenih besedah videoesej, ki se vrača k prvemu filmskemu motivu iz leta 1895, kar je tudi okviren čas nastanka ladjedelnice v Tržiču. "V videoeseju dokumentiram zunanjost največje evropske ladjedelnice Fincantieri v Tržiču, ter prenovo lesenjače Galeb baletnikov Pie in Pina Mlakarja. Na primeru dveh motivov, procesa restavriranja jadrnice zgodovinskega in kulturnega pomena in gradnje luksuznih križark, premišljujem, kako se na simbolni in materialni ravni spreminja dojemanje in vrednotenje dela in posledično časa ob trčenju z dvema radikalno različnima tipoma plovil," je pojasnila. Ob videomaterialu ves čas na podlagi fotografij in dokumentacije nastajata tudi serija risb na papirju in besedilo.
Neja Tomšič je na rezidenci uspela skleniti prvi del projekta, vezanega na ladjedelnico v Tržiču, načrtovano dokumentiranje prenove jadrnice zakoncev Mlakar in raziskovanje arhivov njene zgodovine pa se je zaradi trenutnih epidemioloških razmer zamaknilo v februar.

Prav tako je odpadla za ta konec tedna predvidena predstavitev projekta. Dvokanalni video Delavci zapuščajo tovarno bo tako na ogled na razstavi Periferni spomini aprila in maja v Vidmu in Trstu. Drugi del instalacije, Galeb, pa bo predvidoma v oktobru predstavljen na skupinski razstavi vseh umetnikov rezidence v Kubedu.

Ideja za spominsko hišo

Skrbnik umetniške rezidence v hiši Alojza Kocjančiča je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Lastnica objekta je koprska občina, upravljavec objekta pa Krajevna skupnost Gračišče. Predsednik Krajevne skupnosti Gračišče Dušan Arko je dejal, da je pobuda za ureditev Kocjančičeve spominske sobe v Kubedu začela dozorevati kmalu po njegovi smrti leta 1991. Njegova hiša je bila zanimiva za ta namen, a je bila v zasebni lasti.

Leta 2018 pa se je ponudila možnost za njen odkup, pri čemer sta se krajevna skupnost in tamkajšnje društvo Skala Kubed obrnila na MOK, ki je nato objekt odkupil. Občina je skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja, Pokrajinskim muzejem Koper in Pokrajinskim arhivom Koper poleg spominske sobe uredila še etnološko zbirko vasi Kubed in umetniško rezidenco. Prenovljeno hišo so odprli septembra 2020, ko so v Kubedu praznovali tudi 150. obletnico prvega istrskega tabora.

Kocjančič se je rodil leta 1913 v Kubedu in je bil prvenstveno duhovnik, s kulturnozgodovinskega vidika pa je lokalno najpomembnejši, ker je v svojih pesmih opeval domačo pokrajino in Šavrinke. Kot je dodal Arko, so izšle tri njegove knjige – dve pesniški zbirki, posmrtno pa še prozno delo, v katerem so zbrani Kocjančičevi zapisi o slovenski Istri, o tamkajšnjih krajih in običajih.

Kdo vse bo še gostoval v hiši?

Februarja bodo v Kubedu gostili multimedijsko umetnico Valerie Wolf Gang. Do septembra ji bodo sledili kiparka Ula Žibert, mojster fotografije Branimir Ritonja, kiparka Metka Kavčič, magistri slikarstva Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup s skupnim projektom, vizualni umetnik Oliver Pilić, magister umetnosti Marjan Prevodnik in slikar Brane Širca, so še sporočili z Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper.