Galerija Vžigalica med drugim napoveduje retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina in umetnika, ki se je ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom, Marka Premrla.

Razstavo režiserke in intermedijske ustvarjalke Jasne Hribernik bodo v Mestni galeriji Ljubljana odprli na začetku marca. Filmska režiserka in ena pomembnejših slovenskih intermedijskih ustvarjalk, ki deluje na področju umetniškega videa, dokumentarnega filma, video/svetlobnih instalacij in objektov ter prostorskih intervencij, že več desetletij deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Na razstavi bodo njena najnovejša dela postavljena v dialog z izbranimi in za to razstavo reinterpretiranimi starejšimi deli, ki bodo pokazala fluidnost avtoričinega delovanja. Na ogled bo tako njena novejša produkcija Su.Persenso.ry (2021/22) kot tista najzgodnejša in najbolj znana videodela, kot je Stopnišče (1992).

Čez poletje bo v galeriji na ogled delo ene vidnejših slovenskih ustvarjalk na področju fotografije, Mete Krese. Na ogled bodo osebne fotografske pripovedi iz življenja migrantov. Od kod, kam, kdaj, kako, zakaj so le nekatera osnovna vprašanja, ki si jih Meta Krese zastavlja, ko se srečuje z ljudmi, ki so se preselili iz domačih krajev v drugo okolje. Odgovori so največkrat dosegljivi in tudi jasni. Zatakne pa se pri oblikovanju nove identitete. Kaj se zgodi z njimi, ko izstopijo iz okolja, kjer so poznali trdne oblike povezanosti in potem ostanejo brez referenčnih okvirov in se preselijo v nek nov prostor, so o razstavi zapisali v galeriji.

Jurij Kalan, likovni zapisovalec življenja, se bo predstavil s svojo najobsežnejšo razstavo doslej. Njegova dela naslavljajo problematiko življenja na mestnem obrobju in njegove urbanizacije, medsebojnih človeških odnosov, tudi vsakdanjih družbenih vlog posameznika, odnosov moški-ženska-družina. Na razstavi bodo predstavljena dela, nastala od leta 1991 do danes, slike večjih in manjših formatov, risbe, fotografije, grafike, kamnite glave, leseni pobarvani kipi in leseni pobarvani totemi.

Med človekom in naravo
Kot zadnjo bodo v decembru odprli intermedijsko skupinsko razstavo So-Obstoj. Naslov razstave se navezuje na misel filozofa Timotyja Mortona, ki v svoji knjigi Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence opredeli ekosistem kot medsebojno povezanost in ekološko misel kot razmišljanje o medsebojni povezanosti in kakšna bi morala biti okoljska filozofija v antropocenu. Umetniki Miha Godec, Urša Vidic, Maja Smrekar in Boris Beja bodo v svojih najnovejših projektih na temo razmerja etika-civilizacija-okolje razmišljali o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem.

Originalni ponaredki Marcela Valentinija
V Galeriji Vžigalica bodo 7. februarja odprli razstavo, na kateri bodo predstavili postojnskega slikarja Marka Premrla. Umetnik s psevdonimom Marcel Valentini je član skupine Le musee imaginaire, ki se je ukvarjala z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom. Med drugim je sodeloval na odmevni razstavi Il vero falso v Milanu. Ponarejal je dela znamenitih slikarjev, kot so Monet, Gauguin, Renoir, Van Gogh in Modigliani. Razstavo so naslovili Marcel Valentini: Originalni ponaredki.
V ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji bodo tokrat na vrsti Jesenice. Aprila bodo odprli razstavo del, ki s tega območja izvirajo, se v njem navdihujejo oz. z Jesenic prihajajo njihovi avtorji.

Osrednja razstava festivala Svetlobna gverila bo v 17. izvedbi v Vžigalici na ogled vse poletje. Cinzia Campolese, Iva Ferlinc, Beam Team, Črt Trkman in Aleš Zupanc ter Sophie Guyot bodo svoja dela na temo Prostor prilagodili tako, da bodo njihove svetlobne instalacije po koncu festivala še naprej na ogled.

Septembra bodo odprli razstavo Dominika Mahniča, akademskega slikarja, magistra videa in enega najbolj aktivnih street art umetnikov na Slovenskem. Za razstavo v Galeriji Vžigalica snuje robotsko roko, ki bo prek vmesnika umetne inteligence po željah obiskovalcev slikala umetniška dela.

Morbinov hommage Ljubljani
V drugi polovici novembra bodo kot zadnjo odprli retrospektivno razstavo italijanskega umetnika in performerja z močno antifašistično agendo Giovannija Morbina (1956). Od leta 1978 je njegovo umetniško raziskovanje povezano z vedenjem, performans pa je zanj idealno sredstvo za izražanje idej. V 90. letih je bil reden gost ljubljanskega umetniškega prizorišča in je v mestu zasnoval ter izvedel okoli deset hibridnih akcij.

Razstava bo namenjena predstavitvi teh akcij in bo neke vrste umetnikov hommage Ljubljani.

Raziskovanje papirja
V Bežigrajski galeriji 1 za prihajajoče leto napovedujejo razstavo slikark Tine Konec, Janje Kosi in Blažke Kržan. Vse so rojene po letu 1990, skupen pa jim je tudi način ustvarjalnega razmišljanja in raziskovanja likovnega medija – papirja.

V Bežigrajski galeriji 2 pa med drugim napovedujejo vpogled v ustvarjalnost treh pomembnih slovenskih umetnikov – Milana Eriča z razstavo slik in del na papirju, Franceta Miheliča s predstavitvijo izbora risb in slik iz celotnega ustvarjalnega opusa in pregled dvajsetletne likovne ustvarjalnosti slikarja Jožeta Slaka – Đoke.