V času več kot pet mesecev trajajočih izraelskih napadov na Gazo je opozorilo njegove slike pomembnejše kot kdaj koli prej.

Delo palestinskega umetnika predstavljajo v vhodni avli Muzeja sodobne umetnosti Metelkova + MSUM, kjer so po nekajletnem premoru znova obudili razstavno serijo Komentar. Ta je zastavljena kot "majhna razstava" velikih zgodb, kjer umetniki v različnih medijih, formatih in izrazih komentirajo nekatere ključne trenutke sodobnih političnih sprememb v svetu. Ob dogajanju v Gazi so ga letos posvetili Palestini.

Delo palestinskega umetnika z naslovom Morje je moje je nastalo leta 2016. Vidimo prizor na plaži, kjer se večina ljudi prepušča poležavanju, kopanju, počivanju in klepetu, med njimi pa skoraj neopazno hodijo tri figure – ženska, deklica in deček. Roke imajo visoko dvignjene, v njih pa držijo pero, čopič, puško, oljčno vejico in Ključ vrnitve. Nad njimi leti bel golob. Kot je o delu napisala kuratorica Rana Anani, ljudje njihove "male demonstracije" ne opazijo. "Mansour je v sliko vključil temeljne prvine palestinskega boja. Pero in čopič simbolizirata ustvarjalnost, puška simbolizira odpor, oljčna vejica in beli golob pa mir. Ključ je simbol palestinskega boja za pravico beguncev, da se vrnejo. S to sliko Mansour izraža neomajno zavezanost nadaljevanju palestinskega odpora v vseh njegovih pojavnih oblikah in kljub svetovni zatopljenosti vase in pomanjkanju pozornosti do palestinske stiske," piše.

Eden pomembnejših sodobnih palestinskih umetnikov
Slikar, kipar, pisec in karikaturist Sliman Mansour velja za vodilno osebnost med sodobnimi palestinskimi umetniki. V svojih slikah, s katerimi se je predstavil po vsem svetu, se posveča palestinskemu boju. Leta 1987 je bil del kolektiva New Visions skupaj z umetniki Vero Tamari, Tayseerjem Barakatom in Nabilom Ananijem. Kolektiv je nastal kot odgovor na prvo intifado (1987–1993).

Jošt Franko in Etaf Abdelrahman: Gaza
Pred Mansourjem sta v sklopu cikla svoje delo predstavljala Jošt Franko in Etaf Abdelrahman. Svoj komentar sta naslovila Gaza in je del skupnostnega časopisa A Memory Without Evidence. Franko, umetnik in fotograf, in Abdelrahman, socialna delavka na srednji šoli na območju Gaze, ki je v begu pred pomanjkanjem in vojno našla zatočišče v Sloveniji, sta s svojim projektom opozorila na trpljenje palestinskih družin, ko se njihovi otroci v iskanju varnega zavetja soočajo s strašnimi nevarnostmi in negotovostmi. "Svet mora prepoznati to humanitarno krizo in jo obravnavati z empatijo in sočutjem ter zagotoviti, da vsak človek, ki beži pred spopadi in preganjanjem, najde zatočišče, ki ga tako obupano išče," v svojem besedilu v skupnostnem časopisu piše Etaf Abdelrahman.

"V idealnem svetu bi svetovni voditelji zavzeli odločno stališče do vprašanja Palestine, kot to delajo v drugih primerih nepravičnosti, na primer ko nasprotujejo Putinu in Rusiji. Vprašanja nepravičnosti so med seboj povezana in vsi bi se morali združiti v prizadevanju za pravičen in enakopraven svet. Od srca si želim, da bi na zemlji vladal mir, da bi prenehale vojne, da bi se razseljenci vrnili v svoje ukradene domovine in da bi ves svet našel tolažbo v miru in varnosti. Naj nas sočutje, empatija in razumevanje vodijo na poti v boljši jutri."