Kip, naslovljen Meduza z glavo Perzeja, upodablja golo kačjelaso gorgono, ki v eni roki drži meč, v drugi pa odsekano Perzejevo glavo. Delo je leta 2008 ustvaril Luciano Garbati kot svoj odziv na kip renesančnega umetnika Benvenuta Cellinija (1545–1554), naslovljenega Perzej z glavo Meduze.

Zgodba, ki je aktualna tudi danes
Po grškem mitu, predstavljenem v Ovidovih Metamorfozah, je bog morja Pozejdon v Ateninem templju posilil devico Meduzo. Atena je Meduzo okrivila omadeževanja templja in jo za kazen spremenila v pošastno gorgono, ki je sposobna vsakogar s pogledom v oči spremeniti v kamen. Nato jo je polbog Perzej ubil tako, da je pred njo nastavil ščit, v odsevu katerega se je ugledala Meduza in okamnela. Perzej ji je odsekal glavo, vendar s tem ni izničil njene moči okamnjenja. "Zgodba o ženski, ki se ji naprti krivda in je sramotena zaradi napada, katerega žrtev je bila sama, je žal brezčasna," je za Hyperallergic zapisala Valentina Di Liscia.

Cellinijev kip prikazuje golega Perzeja, ki stoji na Meduzinem truplu in zmagoslavno dviga njeno odsekano glavo. Garbati je leta 2018 za portal Quartz povedal, da ga je ta renesančni kip, ki ga je videl v otroštvu, navedel k zamisli preobrata njegove dinamike. "Obstaja veliko upodobitev Meduze, ki zmeraj opisujejo mit v najslabši smeri. /.../ Kako bi bila videti njena in ne njegova zmaga? Kako naj je videti taka skulptura?" je takrat povzel svoja razmišljanja.

"Bodite hvaležni, da želimo samo enakost in ne povračila"
Garbatijev kip je doživel spletno slavo po razkritju Weinsteinovih spolnih napadov in vzniku gibanja #MeToo. Podoba kipa je leta 2018 zakrožila po družbenih omrežjih, spremljal pa jo je zapis: "Bodite hvaležni, da želimo samo enakost in ne povračila."

Pred nedavno postavitvijo kipa nasproti dotičnega sodišča je Garbati na Instagramu zapisal: "Izbrani kraj ni naključen, saj tam sodijo za zločine, povezane z nasiljem nad ženskami. Smo že v zadnji fazi urejanja zadnjih podrobnosti tega kipa, ki je za številne ženske postal simbol pravičnosti."

S čustvi nabita stvaritev, ki sproža različne odzive
Vendar so številni skeptični glede statusa kipa kot feministične umetnosti in lokacije njegove umestitve. Poudarjeno je bilo tudi, da gre za delo moškega umetnika, ki upodablja golo žensko, ki ustreza konvencionalnim lepotnim merilom. Nekateri menijo tudi, da bi bilo bolj smiselno, če bi Meduza v rokah držala glavo svojega posiljevalca Pozejdona.

Newyorška fotografinja Bek Andersen, ki je sprožila prizadevanja za postavitev Meduze z glavo Perzeja na zdajšnje mesto, je za AdWeek povedala, da po njenem mnenju ne more biti nobeden od odzivov označen za napačnega. "Gre za s čustvi nabit kip in razumljivo je, da imajo gledalci močan odziv na to delo. V resnici sta mitologija in zgodovina pripovedovani z vidika pripovedovalca z implicitno pristranskostjo. Toda inverzija mita destabilizira tisto, kar številni štejejo za trdno zgodovino, in to je lahko neprijetna ideja," je še dejala fotografinja.

Vendar ne gre za stalno postavitev te stvaritve, saj bo v okviru projekta Umetnost v parkih na tej lokaciji na ogled do aprila prihodnjega leta. Bek Andersen je za New York Post izrazila upanje, da "se bodo ljudje, ko bodo odhajali s sodišča, povezali s kipom in bodo bodisi dosegli zadovoljujoč občutek pravičnosti bodisi se bodo počutili opolnomočene za nadaljnji boj za enakost tistih, ki so preganjani".