To je nekaj poudarkov iz 27-letne kariere v tem trenutku nekdanje direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac, ki vsaj na začetku svoje kariere ni želela delati v Moderni galeriji. To nam je povedala na začetku intervjuja, katerega večji del je na ogled kot del oddaje Podoba podobe: Zdenka Badovinac – Pot do nagrade Igorja Zabela. Ogledate si jo lahko v spodnjem videu!

"Nisem si želela, če verjamete ali ne," pravi med smehom Badovinčeva, ki je sicer že pred nastopom službe postavila razstavo na temo ekspresivne figuralike, "Tedaj, ko je bil razpis, sem bila čuvajka v galeriji Zveze društev likovnih umetnikov in bilo mi je fantastično. Hodili so umetniki, prostor se mi je zdel izredno živ in prav to sem si kot mlad človek želela: biti sredi umetnikov, umetnosti, ne pa v neki zaprašeni ustanovi. Tako sem dojemala moderno galerijo in vse muzeje seveda. Ampak službo sem potrebovala, tako da sem se prijavila in dobila to mesto."

Iz kariere Zdenke Badovinac je znano, da je skušala o umetnosti misliti širše, kot je to zapovedoval (zahodni) kanon razvoja umenosti. Tudi nenehna radovednost in zavedanje, da za karierno pot kustosa in direktorja umetnostne ustanove ogromno pomenijo srečanja v živo – predvsem neformalna -, ji je pomagalo pri spletanju mednarodnih povezav. Te so ji med drugim pomagale tudi pri kreiranju pionirske zbirke vzhodnoevropske sodobne umetnosti Arteast 2000+. Več danes Moderni galeriji z njenimi sredstvi nedosegljivih del je bilo v 90. letih še "na voljo". In tudi družbena klima je bila drugačna, saj je bilo nekaj podjetij pripravljenih kar pošteno podpirati prizadevanja Moderne galerije.

Svojo ustanovo je poimenovala tudi laboratorij sodobne umetnosti, saj tovrstni muzeji razstavljajo tudi dela, ki so bila narejena zanje, ne pa zgolj že obstoječih del, kot velja za historične osnove. Kot pravi, se je veliko naučila od umetnikov in zanimali so jo tudi tisti, ki so se ukvarjali s samim sistemom umetnosti, akcent čemur daje že vstop na stalno razstavo Moderne galerije ob fotografiji Jakopičevega paviljona, torej razstavišča, ki ga je postavil Rihard Jakopič, znan kot umetnik in obenem organizator slovenske likovne umetnosti.

V njenem času direktorice so Moderno galerijo prenovili, na novo zastavili stalno zbirko in odprli Muzej sodobne umetnosti, za katerega pa se na žalost zdi, da nikoli ni zaživel. "Če primerjamo ploščad na Metelkovi z z muzejsko četrtjo na Dunaju, opazimo, da so tam vse stavbe programske, veliko je tudi gostinske ponudbe. Tu pa ni ničesar in tudi še vedno ni vse obnovljeno," pojasnjuje Zdenka Badovinac in tudi poudari, da ploščad upravlja ministrstvo, "vsak muzej ima samo nekaj prostora pred hišo, sicer pa ministrstvo skrbi zanjo in potrjuje prijavljeni program. Morda bi ministrstvo upravljanje ploščadi moralo dati nekemu upravljavcu. Tako kot je to na Dunaju, in to pomeni, da se nekdo za ta program tudi obveže."

Veliko o naši kulturni politiki in politiki nasploh pove to, da je zamenjala več kot deset ministrov. Zato nas je tudi zanimalo, kako je z njimi "shajala". "Težko vprašanje … Z vsemi ministri sem imela boje. Vedno je bilo težko z denarjem in tudi razumevanjem," pripoveduje v trenutno seveda praznem muzeju na Metelkovi in pomislim, koliko pripravljenih razstav je letos ostalo tako rekoč neobiskanih. Tudi denimo izvrstna, a ravnokar končana razstava poljskega slikarja Andrzeja Wróblewskega.

Sorodna novica Simonišek še naprej ostaja v. d. direktorja Moderne galerije

Badovinac nadaljuje: "Ni nujno, da so bili ministri, ki so imeli cel mandat, ves čas naklonjeni ali nenaklonjeni. Jožef Školč je bil denimo v enem trenutku izrazito nenaklonjen, z njim smo imeli javne diskusije, rezal je denar, ampak moram ga pohvaliti, da tudi ko je končal mandat, se je zelo zavzemal za umetnost in je ostal eden redkih politikov, ki hodijo na odprtja. Umetnost ga še vedno zanima in še danes zelo pomaga. Potem denimo Andreja Rihter … Z ministricami sem imela kar dobre izkušnje. Čeprav je na začetku Rihterjeva imela pomisleke do ideje Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, proti koncu svojega mandata pa je postala našemu konceptu in ideji Muzeja sodobne umetnosti zelo naklonjena. V času ministrovanja Vaska Simonitija pa je bil ta koncept skoraj ogrožen in vprašanje je, ali bi bil realiziran, če se ne bi minister zamenjal. Majda Širca je nekako omogočila, da se je stavba obnovila in muzej realiziral."

V trenutku, ko smo oddajo dokončevali, je bil v. d. direktorja Moderne galerije oziroma ustanove MG+MSUM dr. Robert Simonišek, Zdenka Badovinac je ena od kustosinj.

Nagrada Igorja Zabela je pobuda sklada ERSTE z Dunaja, ki jo od leta 2008 bienalno podeljuje z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Nagradni sklad, ki znaša 76.000 evrov, uvršča nagrado med najprestižnejša priznanja za kulturne dejavnosti na območju srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.