V kubanski prestolnici se je, sicer s polletno zamudo, vendarle začel 13. bienale, na katerem se predstavlja več kot 300 sodobnih umetnikov iz 52 držav. Muzeje, galerije in tudi številne točke na prostem bo do 12. maja preplavilo na tisoče obiskovalcev.

"Moj dom so spremenili v umetniško delo," pravi Silvia Perez, medtem ko smehljaje opazuje pročelje svojega doma. Kubanski umetnik Elio Jesus Fonseca je na stebre stare kolonialne stavbe zarinil na stotine papirnatih zvitkov in jo odel v novo podobo.

Znameniti Malecon, priobalni del Havane, bo mesec dni prava galerija na prostem: na njej so na ogled številne instalacije, ki pritegnejo številne mimoidoče, saj je to najbolj priljubljeno sprehajališče v mestu.

Kubanska komunistična vlada že od prevzema oblasti leta 1959 veliko pozornosti namenja umetnosti. Leta 1984 je prvič organizirala bienale, s katerim je želela okrepiti promocijo umetnikov iz razvijajočih se držav, predvsem kubanskih. Na letošnjem bienalu je med več kot 300 umetniki tudi 80 kubanskih, med njimi je tudi slikar Manuel Mendive, ki velja za največjega živečega kubanskega umetnika, svoja dela pa razstavlja tudi vrsta uglednih ameriških in evropskih umetnikov, ko sta Martinez Celaya in Emilio Perez.

Kot je dejal direktor bienala Jorge Alfonso, je bila organizacija dogodka zaradi slabih gospodarskih razmer zelo težek zalogaj, oblasti so ga med drugim za pol leta prestavile. A kljub vsemu se organizatorji niso vdali, saj vedo, kako pomembno vlogo igra kultura. "Niti v najtežjih trenutkih se nismo vdali, da ne bi organizirali takšnega dogodka. Geslo letošnjega bienala je "ustvarjanje mogočega", ki je povezano z našim idealom, da je mogoč boljši svet," je dejal Alfonso.

Nekateri umetniki, ki so do vlade kritični, so geslo bienala spremenili. Tako je na Maleconu na ogled Potemkinova vas, v kateri je na Norveškem delujoči kubanski umetnik Juan Andres Milanes Benito na ogled postavil popolno podobo stavbe, ki pa jo je namestil na drugo pročelje, ki že razpada. "To je v skladu s kubansko vlado dandanes in s tem, kako deluje sistem: veliko je krinke oz. lepe fasade. Notranjost pa ni tako zelo popolna," je dejal Benito, ki je sprva želel postaviti na ogled repliko prenovljenega vladnega poslopja, a mu oblasti tega niso dovolile.

Med kritičnimi umetniki je tudi Luis Manuel Otero Alcantara, ki je lani vodil kampanjo proti novemu, spornemu odloku za kulturni sektor. Kot poroča Reuters, je prejšnji petek pristal za zapahi, potem ko je v svoji soseščini uprizoril politični performans. Ko je Reutersov novinar oblasti povprašal o njegovi aretaciji, je vodja kubanskega državnega sveta za vizualno umetnost Norma Rodriguez dejala, da kolikor ona ve, je Alcantara aktivist, in ne umetnik.