Predlog zakona, ki je bil podpisan od vseh koalicijskih poslank in poslancev, obenem predvideva tudi, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. 12-članskemu svetu bo predsedoval minister za kulturo, podpredsednika sveta pa bodo izvolili člani – predstavniki narodnih skupnosti.

Vlada bo svet ustanovila v devetih mesecih od uveljavitve zakona, poleg ministra za kulturo pa bo vanj imenovala še predstavnike ministrstva za vzgojo in izobraževanje, notranjega in zunanjega ministrstva ter predstavnika ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnika urada vlade za narodnosti. Njihov mandat bo prenehal s prenehanjem mandata vlade in v primeru odstopa.

Preostalih šest predstavnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja bodo imenovale reprezentativne organizacije posamezne narodne skupnosti, in sicer vsaka enega predstavnika in njegovega namestnika. Njihov mandat bo trajal pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Kot so sporočili iz Levice, bo novo vladno posvetovalno telo nastalo s preoblikovanjem zdajšnjega sveta po analogiji ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade – sveta vlade za Slovence po svetu in sveta vlade za Slovence v zamejstvu.

Ministrstvo za kulturo bo skrbelo tudi za financiranje kulturnih projektov
Predlog zakona zajema tudi, da bi se financiranje oz. sofinanciranje kulturnih projektov in programov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja prek javnih razpisov iz javnega sklada za kulturne dejavnosti preneslo na ministrstvo za kulturo.

Z zakonskimi rešitvami, pod katere sta prvopodpisana poslanec Levice Matej T. Vatovec in poslanka Svobode Sandra Gazinkovski, v vladni koaliciji stremijo k uresničevanju tistih kulturnih pravic, ki bodo pripadnikom narodnih skupnosti iz nekdanjega SFRJ-ja končno omogočile, da v stalnem dialogu z državo ohranjajo svoje narodne, jezikovne in kulturne značilnosti. S tem Slovenija krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v slovensko družbo.

Predlog zakona v 3. členu kot kulturne pravice tako navaja pravico do ohranjanja in razvoja identitete, gojenja kulture, ohranjanja kulturne dediščine na ozemlju Slovenije, ohranjanja lastne kulturne in družbene zgodovine, uporabe maternega jezika in pisave, ustvarjanja in razširjanja medijskih programskih vsebin, pravico do javnega obveščanja in do obveščenosti, lastnega založništva, razvijanja lastne znanstvenoraziskovalne dejavnosti in druge kulturne pravice, ki se uresničujejo na področju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, na področju tiskanih medijev, radijske in televizijske dejavnosti in drugih elektronskih publikacij ter na drugih področjih s kulturnimi programi in projekti pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji.

Prizadevanja za ureditve pravic potekajo že več kot 20 let
Skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov si že več kot dve desetletji prizadevajo za priznanje statusa manjšin v Sloveniji in ureditev kulturnih pravic. Leta 2011 je bila sprejeta deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji, s katero je bil priznan obstoj narodnostnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja, izvršilnim organom pa je bilo naročeno, da se poleg že do zdaj priznanih posameznih pravic za pripadnike teh skupnosti, ki predstavljajo 10 oziroma 11 odstotkov prebivalcev Slovenije, začnejo urejati tudi vse druge pravice, ki izhajajo iz omenjene deklaracije in mednarodnopravnih dokumentov, ki urejajo vprašanja narodnih manjšin.