Po besedah ministrice je beseda tekla predvsem o prispevku kulture k trajnostno naravnani Evropi ter vključevanju kulturnih industrij v strategijo Evropa 2020. Sama je poudarila, da ustvarjalne industrije v Evropi prispevajo k povečanju delovnih mest, h konkurenčnosti, k trajnostnemu razvoju in inovacijskemu potencialu v državah EU-ja. Kot pravi, se bo za vključevanje kulturnih industrij v strategijo Evropa 2020 zavzela tudi Slovenija, na primer s povezavo arhitekturnega muzeja in gospodarskega sektorja.
Ministri so se pogovarjali še o znaku evropske dediščine, ki prepoznava pomembne objekte za ohranitev skupnega spomina. Slovenija je z njim že označila Spominsko cerkev svetega duha na Javorci, Bolnišnico Franjo v Dolenjih Novakih in Pokopališče Žale v Ljubljani. Slovenija je predlagala, da se, če se spomenik poškoduje zaradi naravne nesreče ali drugih zunanjih dejavnikov, obnova financira iz Evropskega solidarnostnega sklada.

Kako pomagati artkinematografom?
Pogovarjali so se še o evropski kinematografiji in digitalizaciji. Širca je prehod na novo delovanje napovedala kot revolucijo, ki bo hkrati tudi finančni strošek. Ministri so se spraševali, kako pomagati manjšim kinematografom, kot so v Sloveniji artkinematografi.
O digitalni knjižnici posebno tričlansko telo
Nekaj vprašanj ostaja odprtih tudi v povezavi z digitalno knjižnico Europeana, in sicer glede avtorskih pravic, dostopnosti in odnosa do tehnoloških velikanov, kot je Google. Odločili so se, da oblikujejo tričlansko telo, ki bo poskušalo opredeliti način, kako bi Europeana delovala pravno, finančno in uporabno.
Evropski ministri so imenovali tudi evropsko prestolnico kulture za leto 2014. Naziv bosta čez štiri leta prevzela latvijska Riga in švedsko mesto Umeao.