Predsednik NSK-ja Miran Zupanič osnutek NPK-ja v celoti jemlje kot pozitiven in dobronameren, je bil pa do njega "konstruktivno kritičen". Opozoril je, da je bila Slovenija kar dve leti brez nacionalnega kulturnega programa, ob tem pa poudaril, da bi bilo v programu smiselno zapisati, kaj so vzroki za to. Zupaniča med drugim v osnutku moti obravnava ustvarjalcev kot delovne sile, saj ne upošteva, da ustvarjalce od delavcev loči talent.

Seje se je udeležil tudi minister za kulturo Uroš Grilc s svojo ekipo, ki je vsem pripombam prisluhnil in na večino pomislekov podal odgovore. Kot je dejal, bodo na ministrstvu do 8. julija zbirali vse pripombe na osnutek NPK-ja, so pa določene formulacije pripravljeni zapisati natančneje, saj si želijo, da bi osnutek zrasel v konkreten predlog.

Glede podpiranja slovenskega kulturnega trga z evropskimi sredstvi je Zupanič opozoril, da gre zgolj za pričakovana sredstva, ne zna pa si predstavljati, kaj se lahko zgodi, če bo teh sredstev občutno manj, kot računajo pripravljavci osnutka. Za digitalizacijo kinematografov se mu zdi "že skrajni čas", glede RTV Slovenija pa je opozoril, da nacionalna hiša nikakor ne sme postati "molzna krava" za financiranje filmske produkcije, česar so se zbali tudi na RTV Slovenija.

Zupanič je opozoril še na potrebo po jasnejši opredelitvi izobraževanja in usposabljanja samih ustvarjalcev na vseh področjih kulture, pozdravil pa je namero, da bi se z letom 2017 začela gradnja novih umetniških akademij.

Položaj samozaposlenih znotraj nove finančne perspektive
Član sveta Mitja Čander je posebej izpostavil poglavje o spremembi trga dela v kulturi, ki prinaša novosti glede obravnavanja samozaposlenih in zaposlenih v kulturi v javnem in zasebnem sektorju, in poglavje o izvedbi kulturnih projektov v obdobju 2014-2017 znotraj nove finančne perspektive Evropske unije. Slednje se mu zdi še posebej pomembno, saj krčenje sredstev za kulturo v času krize "ne sme privesti do spirale usihanja področja".

Na področju knjige je Čander opozoril, da je realizacija številnih v programu omenjenih projektov, kot so promocija branja, zakon o enotni ceni knjige ali podpora knjigarnam, z zgolj 300.000 evri v štirih letih težko izvedljiva. Na področju knjižnic je opomnil, da je digitalizacija pretežno vezana na Narodno in univerzitetno knjižnico, prav tako pa se mu zdi pomanjkljivo razloženo razmerje do e-knjig.

Manj premier, več ponovitev
Nekaj neskladnosti na področju uprizoritvenih umetnosti je navedel član sveta Matjaž Zupančič. Omenil je idejo o zmanjšanju števila premier na račun večjega števila ponovitev predstav, ki bi prizadela prav najmlajše ustvarjalce, katerih prve in druge režije naj bi sicer program spodbujal. Idejo o spodbujanju koprodukcij načeloma podpira, a je opozoril, da te sam proces produkcije mnogokrat podražijo. Sam bolj teži k podpori nizkoproračunskih produkcij, v katerih bi bili v ospredju ideje, talenti in možnost promocije.

Ob tem se predsednik NSK-ja sprašuje tudi, kako naj javni zavodi delujejo s ciljem čim večje kakovosti, če pa jih bo prizadelo zmanjšanje števila zaposlenih za odstotek letno. Dodal je, da na produkcijo prav tako ključno vpliva nižanje avtorskih honorarjev. Med ukrepi je pozdravil ustanovitev slovenskega gledališkega inštituta, podrobneje pa ga zanima, kakšne naloge bi ta inštitut prevzel.

Miran Mohar je opozoril predvsem na to, da se v NPK-ju ne pojavlja jasna opredelitev pojma sodobna umetnost. Prav tako je govor o spodbujanju umetnostnega trga, nikjer pa ni navedenih konkretnih sredstev. Član sveta je opozoril tudi na težnjo po povečanju razstavnih prostorov, ki se mu zdi nerealna, saj država že zdaj težko vzdržuje obstoječe umetnostne institucije.

Osnutek programa, ki ga je pretekli teden predstavilo ministrstvo, med drugim vključuje odgovore, kako lahko kultura pripomore k razvoju ustvarjalnih področij, vezanih na gospodarski razvoj, kot so kreativne industrije, arhitektura in kulturni turizem. Predpostavlja tudi ustanovitev posebne institucije, ki bi prevzela večino nalog, vezanih na samozaposlene v kulturi, in bi delovala kot pravna podpora, izobraževalna institucija ter točka za informiranje zaposlenih v kulturi.

Program izpostavlja tudi vlogo in pomen kulturno-umetnostne vzgoje, zelo velik poudarek pa po oceni ministrstva daje dostopnosti do kakovostnih kulturnih vsebin čim več uporabnikom. Med poudarki na področju kulturne dediščine sta vzpostavitev dejavne in atraktivne mreže slovenskih muzejev in galerij ter povečanje vloge slovenske kulturne dediščine v mednarodnem prostoru.