Stanovalci in lastniki poslovnih objektov na Lavričevem trgu temu ostro nasprotujejo. V 14 dneh so zbrali več kot tristo protestnih podpisov.

Ajdovci, ki so se združili v Civilno pobudo proti zapori Lavričevega trga dokazujejo, da so imeli trgovci in gostinci že v času poletnih prireditev, ko je bil trg delno zaprt, polovičen upad obiska in prihodkov. Ajdovski župan Tadej Beočanin pa je kljub zbranim 300 protestnim podpisom odločen: "Na Lavričevem trgu ne bo več parkiranja."

In tako so prebivalci središča Ajdovščine in občinarji na okopih. Danila Žorž, članica civilne pobude: "Popolna prepoved parkiranja na tem območju pomeni smrt za dejavnost v ajdovskem središču. Zato temu ostro nasprotujemo. In ni nas malo. Gre za 64 poslovnih subjektov in 250 stanovalcev."

Peter Žgavc, ki na Lavričevem trgu z družino živi že desetletja, županu sporoča: "Jaz želim, da ta naš trg ostane tako odprt, kot je zdaj. Odprt za nas, ki tu živimo, in za vse, ki se k nam na trg pripeljejo od drugod. Zakaj nam ga župan zapira?!? Zakaj si občina brez našega soglasja, brez nas, ki tu živimo - samovoljno jemlje pravico za kakršno koli spremembo. Spremembo brez našega soglasja?!?"

Župan: "Parkirišč ne bo, o preostalem se lahko pogovarjamo"
Župan vztraja - parkirišč na Lavričevem trgu ne bo več. Občanom ponuja alternativo: "Zgradili bomo nadomestna parkirišča. Zdaj je na Lavričevem trgu 60 parkirnih mest, mi pa bomo poskrbeli za vsaj še enkrat toliko parkirišč. In to manj kot sto metrov stran od trga. Ob starem mlinu ter ob tretji stavbi OŠ Danila Lokarja bo 130 novih parkirnih mest."

V civilni pobudi so prepričani, da to ni rešitev. Toda očitno ne bodo uslišani, saj župan Beočanin ostaja neomajen: "Glede mirujočega prometa se pač ne bomo uskladili. O vsem drugem se lahko pogovarjamo. Konec septembra bo končana študija o vsebini izpraznjena Lavričevega trga. Z njo bomo šli v javno razpravo. Pričakujem konstruktivno sodelovanje tudi od civilne iniciative. Skupaj lahko dorečemo novo podobo središča mesta. Časa imamo dovolj - prenovo Lavričevega trga načrtujemo šele leta 2017."

Fama: "Ob zapori trga, zapora naše trgovine"
Eden večjih oškodovancev ob zapori mirujočega prometa na ajdovskem trgu bi bilo domače trgovsko podjetje Fama. Direktor Aleksander Lemut: "Če ne bo parkirišč, če bo promet čez trg omejen - mi tukaj ne moremo preživeti. Trgovski center, ki smo ga, potem ko ga je zaprl Mercator, odkupili z lastnim denarjem in znova odprli, bo sameval. Že ob popolnih zaporah trga zaradi poletnih prireditev se nam je promet občutno zmanjšal. Tu je pet delovnih mest za nedoločen čas. Tu gre za 350 tisoč evrov, ki smo jih pred sedmimi leti vložili v nakup objekta in parkirnih mest ob njem. Ravnokar smo poplačali vso kupnino. Vrednost naše nepremičnine pa bo ob trgu brez parkirišč močno padla. Kdo bo kril poslovno škodo?!?"

V podjetju Fama so nameravali pripraviti celo protest z zborom vozil in zaposlenih. Tik pred zdajci so si premislili in bodo na - po njihovem mnenju - zgrešene županove odločitve raje opozarjali prek Civilne pobude proti zaprtju Lavričevega trga.

Dejstvo je - trg je potreben prenove
V nečem pa so si tako župan kot predstavniki civilne pobude enotni: trg je nujno potreben prenove, saj je komunalna infrastruktura popolnoma dotrajana. Območje je treba opremiti z optičnim omrežjem in dati jedru modernejšo podobo. So pa v civilni pobudi zaskrbljeni, da bodo tudi pri tem ostali na stranskem tiru. Danila Žorž: "Glede na zadnje odzive z občine smo prepričani, da nas župan namerava izriniti z nadaljnjega načrtovanja podobe središča Ajdovščine. Komunikacije namreč ni. Mi pišemo županu, župan nam ne odgovarja!"

Strah jih je tudi, da se bo prenova trga zavlekla. Že po načrtih naj bi trajala dve leti, kar je za poslovne subjekte na trgu - predolgo. Lemut ob tem še opozarja: "Vemo, da kjer koli v središču Ajdovščine zakopljejo, naletijo na arheološke ostaline. Zagotovo bodo tudi tu, na območju Castre, arheologi našli kaj zanimivega. Za narodovo zgodovino je seveda to izjemno pomembno. Toda za vse tiste, ki živimo od poslovne dejavnosti na trgu danes in zdaj, je to ovira. Bojimo se, da se bodo dela zaradi arheoloških izkopavanj zavlekla in kruha za nas bo na trgu vedno manj."

Civilna pobuda gre v odškodninske tožbe
Člani civilne pobude opozarjajo tudi na enostransko odločanje glede zapor trga ob prireditvah. Danila Žorž: "Čeprav se prireditev dogaja zvečer, je trg zaprt ves dan. Še več, občina bo zdaj zaprla trg kar za več dni, ko pripravlja prireditve ob tednu mobilnosti. O tem ni obvestila ne stanovalcev ne poslovnih subjektov na trgu. Zato smo se odločili, da bomo proti občini vložili odškodninske zahtevke zaradi nezakonitega oziroma neustavnega posega v javni prostor."

Na občini odgovarjajo, da dovoljenja za prireditve izdaja upravna enota, občina je soglasodajalec le za uporabo prostora in za posledično zaprtje ulice oziroma trga. Stanovalce in poslovne subjekte bi o zapori morali obveščati organizatorji, dodajajo na občini.

CI: "Preglasne prireditve ne sodijo na trg"
Prebivalce ob ajdovskem osrednjem trgu je zmotilo tudi nekaj prireditev. V civilni pobudi sicer poudarjajo: "Mi nismo diktator, ki bi diktiral, kaj naj se na trgu dogaja. Toda organizatorji bi morali vedeti, kaj sodi v strnjeno naselje in kaj ne. Vsekakor smo za koncerte, zborovanja, srečanja - skratka, za vse tiste dogodke, ki ne motijo s pretiranim hrupom. Žal pa je bilo že kar nekaj dogodkov, kjer je hrup presegal sto decibelov. To med zidovi ne zdrži! Ajdovščina ima več kot tri hektarje javnih površin, kjer lahko potekajo prireditve z visoko glasnostjo, kjer prebivalcev hrup ne privzdiguje."

Člani civilne pobude še dodajajo: "Vsekakor na ajdovskem osrednjem trgu, torej na javnem prostoru, ne bomo dovolili komercialnih prireditev, s katerimi nekdo mastno služi na račun potrpljenja prebivalcev!"