Naprava za 52.000 populacijskih enot, 19 kilometrov novih kanalizacijskih vodov, 12 črpališč, več deset zadrževalnikov - vse to je večinoma zgrajeno s kohezijskim denarjem. Ta ekološka naložba je primer dobre prakse tako medobčinskega in državnega sodelovanja kot črpanja evropskega denarja. Je pa bila Goriška še zadnje urbano območje v državi, ki je bilo brez čistilne naprave.
"Z evropskim denarjem za osrednjo čistilno napravo nismo ekološko rešili le treh občin, pač pa tudi sosede. Čez mejo - Italijanom pod nos - smo namreč pošiljali vse odplake in fekalije. To je bil meddržavni spor, ki se je večkrat obravnaval na meddržavni komisiji med Slovenijo in Italijo," je dejal Miran Lovrič, direktor Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica.
Zdaj so vodotoki čistejši, kar pa ni poceni. "Celoten projekt je bil vreden okrog 50 milijonov evrov z DDV-jem. Se pravi - v skupni strukturi cene je bilo: nekaj čez 60 odstotkov stroškov je pokrila Evropska unija, razliko pa država in občine v manjši meri," je pojasnil Mitja Gorjan s taiste družbe.
Čistilna naprava je za 52.000 populacijskih enot. Sprva je - sicer takrat še velika - novogoriška občina načrtovala še enkrat večjo, kar je dvignilo pritisk Vrtojbencem, in so se odcepili, ustanovili so svojo občino ... Paradoks pa je, da je čistilna naprava prav v občini, ki ni hotela čistilne naprave ...? "Tako je. To je paradoks," je dejal Lovrič.
Zdaj je čistilna naprava v vrtojbenski gramoznici in dela za tri občine: Novo Gorico, Šempeter-Vrtojbo in Miren-Kostanjevico, ki so končno našle skupni jezik.
"Nam je v roku, najkrajšem roku uspelo sprejeti regijski prostorski načrt. Kot mi je znano - to je še edini regijski v Sloveniji," je dodal Lovrič. "Projekt je bil pa dobro pripravljen - zaradi tega tudi nismo imeli velikih problemov med samo izvedbo," je pojasnil Gorjan.
Gre za membransko tehnologijo čistilne naprave. Če bo potrebno, jo lahko širijo. "Imamo možnost zelo enostavne rešitve, ker se pač dogradi samo te membranske module v vsak bazen," je dejala Mojca Lapajne z Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica.
To je torej primer dobre prakse črpanja evropskega denarja iz prejšnje finančne perspektive. Zdajšnja pa zamuja ... "Problem je bil v sprejemu operativnega programa in smo štiri leta tekli v prazno, in zadnji del perspektive tečemo sto na uro. Zagotovo pa je del vlaka že odpeljal," pa je izjavil novogoriški župan Matej Arčon.
Opozarjajo na terenu, kjer bi evropski denar še kako potrebovali.