Velenjski mestni svetniki so skupaj z gosti z ministrstva za infrastrukturo, Holdinga Slovenske elektrarne, Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj (Teš), Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in predstavniki sindikatov na današnji izredni seji opravili več kot štiriurno razpravo o osnutku nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je v javni obravnavi še do četrtka.
Za savinjsko-šaleško regijo je v osnutku strategije predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa, torej najpozneje leta 2033. "Zakaj je treba določiti letnico? Predvsem zaradi tega, da se zavežemo, kdaj bomo opustili rabo premoga in kdaj bomo imeli na voljo finančne vire," je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. Dlje ko bomo postavljali letnico izstopa v neko nepredvideno prihodnost, manj sredstev bo na razpolago oz. jih bomo zamudili, je opozoril.
Da bo prestrukturiranje regije skladno z načeli pravičnega prehoda, je po mnenju velenjske občine treba zagotoviti zadosti finančnih sredstev. Sredstva v vrednosti 235 milijonov evrov, kolikor naj bi Slovenija ob izpolnjenih pogojih imela na voljo za pravičen prehod savinjsko-šaleške in zasavske regije, je po mnenju velenjske občine in še nekaterih drugih govornikov premalo. Občina, kjer pravijo, da ne čakajo samo na državo, ampak se tudi sami pripravljajo na prestrukturiranje, je namreč že zdaj prepoznala za 1,1 milijarde evrov projektov.
Seršen s pripombami o rudarjih in premogovništvu razjezila prisotne
"235 milijonov evrov je več denarja, kot je bilo namenjenega celotni energetiki za vso državo v prejšnji finančni perspektivi," pa je primerjava, ki jo je podala vodja sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen, ki je predstavila osnutek strategije, za katerega so številni menili, da je pomanjkljiv.
Seršen je sicer z nekaterimi svojimi besedami, med drugim o rudarjih in premogovništvu, razjezila nekatere mestne svetnike in goste, velenjski župan Peter Dermol pa je dejal, da ga osebno s predstavitvijo ni prepričala. "Nasprotno, meni ste samo pokazali in dokazali, da pravičen prehod ni vaša prioriteta. Niti z eno samo besedo niso bila omenjena delovna mesta, nadomestna delovna mesta, niti z eno samo besedo zagotovljeno, na kakšen način bomo pridobili preostale vire financiranja," je dejal Dermol.
Očital ji je, da se v strategiji sklicujejo predvsem na poslovni položaj Teša in na okoljsko poročilo ter da je okoljsko merilo tisto, ki so ga uporabili pri določitvi letnice 2033, drugih vidikov pa niso upoštevali. Tini Seršen je povedal še, da je poklic rudarja veliko dal državi in da rudarji skrbijo za tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije.
"Nihče ne sme ostati pozabljen"
Poleg predstavnikov občine so tudi mestni svetniki in predstavniki sindikatov, ki kot primerno letnico prenehanja kopanja premoga v Premogovniku Velenje vidijo letnico 2042, poudarjali nujnost pravočasne zagotovitve enakovrednih delovnih mest za vse, ki bodo zaradi prehoda iz premoga ostali brez služb. "Poskrbeti moramo za vsakega, nihče ne sme ostati pozabljen, to je ključno, to je smisel načela pravičnega prehoda," je še poudaril Košorok, na to so nato govorniki v razpravi večkrat spomnili in se tega oprijeli.
Zaupnik Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije Asmir Bećarević je med drugim izrazil razočaranje, ker v razpravi ni bilo slišati, s čim se bodo v regiji ukvarjali v prihodnje. Pričakuje, da bodo rudarji najmanj zaposleni v energetiki in da bodo ustrezno plačani.
Razprava na izredni seji mestnega sveta, ki se je končala s sprejetjem več sklepov, je potekala tudi o poslovanju Teša, ceni električne energije, nujnosti zagotavljanja stabilne oskrbe z elektriko in o še naprej odprtem vprašanju ogrevanja Šaleške doline po zaustavitvi Teša.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje