Prve rdeče češnje smo našli v Šempetru pri Gorici. Drevo je res dodobra obloženo, veje se šibijo pod svetlo rdečimi sadeži - ki pa še niso prave debeline in tudi najbolj sladke niso. Toda prve so vedno najbolj zaželene, zato je mimoidočih, ki segajo v veje po prve sadeže, veliko. Pa se gospodar prav nič ne jezi, saj ve, da je prvi sadež najbolj vabljiv. Glede na to, da se letos obeta dobra letina, bo poznejših sladkih in debelih češenj za vse zagotovo dovolj.
Prvi češnjev teden sredi maja
Češnje zorijo skozi sedem češnjevih tednov in prvi se bo letos začel sredi maja, napovedujejo sadjarji, kar je malce pozneje kot prejšnja leta. Vzrok je zadnja aprilska ohladitev, ki je nekoliko zaustavila zorenje oziroma rdečenje tega prvega sadeža v letu. Češnje zdaj dobro obetajo, je pa vse seveda v "vremenskih rokah". Najprej bo dozorela sorta burlat, ki je je na drevesih precej. Poznejšim sortam je med cvetenjem primanjkovalo vlage, mesec marec je namreč res opravičil svoje ime, ime sušec. Na srečo letos v češnjevih nasadih ni bilo večjih bolezni. Nekaj težav je povzročal le zimski pedic, drevesni zajedavec. Sadjarji se proti njemu ne morejo boriti, saj v Sloveniji ni registriranega uničevalca tega zajedavca na češnjah.

Cena še ni določena
Kolikšna bo letos cena za vipavske in briške češnje, še ni določeno. Trgovci zdaj sicer že prodajajo uvožene češnje, ki pa niso prav nič sladke, temveč so krepko zasoljene. Cena 14 evrov in več je zagotovo pretirana. Domače češnje bodo najverjetneje obdržale lansko ceno: od prvih po sedem evrov, do poznejših po pet evrov in manj. V Brdih sicer češnje rdečijo na 130 hektarjih, vse več češnjevih nasadov je tudi na Vipavskem. Omenjal jih je že Valvazor. In če so se z briškimi prvimi češnjami sladkali na dunajskem dvoru, so se z vipavko ali ceplenco, čufarco in črnico nekoč sladkali celo v Sankt Peterburgu.

Vipavci dohitevajo Brice
V Vipavski dolini so bile češnje znaten vir prihodka kmetij vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zatem so jih začeli opuščati, saj sta prodaja in izvoz začela upadati. Intenzivne nasade z novimi gojitvenimi oblikami so začeli saditi po letu 1990. Danes je v dolini na 70 kmetijah več kot 30 hektarjev nasadov z več kot 15.000 drevesi. Letno obnovijo do dva hektarja nasadov na kmetijo, povprečen nasad na kmetijo pa je blizu pol hektarja. Češnje so tako glavna sadna vrsta na tem območju. Ob dobri letini jih pridelajo do 300 ton. Najbolj zastopana je zgodnja sorta burlat, v nasadih pa je mogoče najti kar 36 sort, ki zorijo od sredine maja do konca junija.

Mojca Dumančič, TV Slovenija