Kot je ob podpisu sporazuma dejal novomeški župan Gregor Macedoni, je skupna občinska uprava zgodba, ki povezuje vse več dolenjskih in belokranjskih občin, kar je odraz dobrega sodelovanja v širši regiji.

V dosedanjem delovanju uprave se je po njegovi oceni pokazalo, da skupna uprava deluje, saj občine na ta način optimizirajo storitve, ki bi jih sicer morale zagotavljati same, hkrati pa so storitve zanje cenejše in kakovostnejše.

S pridružitvijo novih občin skupna občinska uprava občin Dolenjske in Bele krajine po besedah Macedonija postaja ena največjih v Sloveniji. V njej je trenutno zaposlenih 35 ljudi, z njo pa občine združujejo področja, kot so požarno varstvo in civilna zaščita, redarstvo in inšpekcija, promet, prostorsko načrtovanje in finance. Nekatere občine delno združujejo tudi področje romskih vprašanj.

Po oceni šentjernejskega župana Jožeta Simončiča bodo s pridružitvijo treh novih občin pridobili vsi, predvsem v smislu kakovosti dela in strokovnosti. "Predvsem pa vsi ugotavljamo, da potrebujemo to regijsko raven, ki je formalno ni, a jo mi s takšnim skupnim sodelovanjem tvorimo od spodaj navzgor," je dejal.

S pridružitvijo skupni upravi bodo tri nove občine za ista finančna sredstva pokrivale bistveno več področij, kar se mu zdi smotrno, je dejal.

V skupno občinsko upravo so se januarja 2020 najprej povezale občine Novo mesto, Straža in Trebnje. Spomladi istega leta sta se jim pridružili občini Mirna in Mokronog - Trebelno, konec leta 2023 pa še občine Črnomelj, Metlika, Semič, Šentrupert in Škocjan. Hkrati je iz skupne uprave izstopila občina Trebnje. S tremi novimi občinami bo skupna občinska uprava združevala 12 občin.