"Ko sem pred tremi leti prišel v podjetje, me je takoj zmotilo, kako so določene stvari urejene," razlaga Tomaž Ličen, ki je v javnem komunalnem podjetju (JKP) Prodnik zaposlen kot električar vzdrževalec. "Ljudje so me spraševali, ali sem podpisal pogodbo o redni zaposlitvi ali delam prek agencije. Ko so izvedeli, da sem dobil redno pogodbo za nedoločen čas, so mi dejali, da sem lahko srečen, ker imam vse bolje plačano od tistih delavcev, ki delo opravljajo prek agencije," je povedal Ličen, ki se je o nepravilnostih začel pogovarjati s sodelavci. "Kmalu za tem je o pogovorih izvedelo vodstvo in začela so se šikaniranja, poizvedovanja, govorice," trdi Ličen, ki se je povezal skupaj s sodelavcem Blažem Jazbecem, ki v domžalskem komunalnem podjetju opravlja delo monterja vodovoda. Zaradi teh dogodkov sta februarja letos ustanovila sindikat, ki deluje pod okriljem Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije.

Na vprašanje, zakaj sta se odločila za VIR, ki načeloma pokriva popolnoma drugo dejavnost, Tomaž Ličen odgovarja: "Prek starega, ki je pod okriljem Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, nismo mogli urediti ničesar, že po nekaj mesecih sem videl, kako stvari potekajo, in se vanj niti nisem želel včlaniti." Ličen, ki je v novem sindikatu prevzel vlogo predsednika, trdi, da sindikat JKP-ja Prodnik deluje kot podaljšana roka vodstva in ne v interesu vseh delavcev podjetja. "Ko smo ustanovili sindikat, smo direktorja obvestili, da bi se radi dobili in pogovorili. Odziva ni bilo," razlaga Ličen, zato je novoustanovljeni sindikat na vodstvo podjetja naslovil zahtevo za odpravo kršitev in neenake obravnave, ki jo v Prodniku doživljajo delavci, ki delajo prek agencije.

Dolg seznam kršitev pravic agencijskih delavcev

Kot navajajo v novem sindikatu, ima podjetje JKP Prodnik, ki je v lasti občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, prek agencije že več kot 10 let najete agencijske delavce, ki opravljajo trajno potrebna in redna delovna mesta. Pred pozivom za odpravo kršitev agencijski delavci v nasprotju z redno zaposlenimi niso bili deležni izplačevanja jubilejnih nagrad, niso dobivali letne delovne učinkovitosti, do oktobra lani so bili deležni nižjega plačila potnih stroškov in plačila za prehrano od redno zaposlenih delavcev, deležni naj bi bili različne obravnave in plačila kljub enakemu opravljenemu delu, polet tega tudi nimajo možnosti napredovanja in niso vključeni v skupinske stimulacije.

Sindikat VIR Prodnik je vodstvo podjetja tako pozval, "naj nemudoma začne vse potrebne postopke za čimprejšnjo redno zaposlitev za nedoločen čas vseh delavcev in delavk, ki že leta delajo v negotovih razmerah, čeprav opravljajo trajno potrebno osnovno delo komunalnih storitev".

VIR odziva na poziv ni prejel, kljub temu pa se je položaj agencijskih delavcev začel nekoliko izboljševati ‒ agencija jim je namreč za nazaj izplačala jubilejne nagrade, ki so jim pripadale. Prav tako so dobili nakazilo manjkajočega dela prevoza in malice za 5 let nazaj. V sindikatu VIR so izrazili zadovoljstvo, da so se stvari začele obračati na bolje. Ob tem so opozorili, da so bili izključeni iz procesa izplačevanja, čeprav so se oni zavzeli za odpravo kršitev. Jazbec in Ličen trdita, da si zasluge za doseženo skuša prilastiti sindikat JKP Prodnik, ki je še do nedavnega zavračal kakršno koli odgovornost za agencijske delavce. Delovanje sindikata VIR Prodnik naj bi bilo ovirano, člani pa tarča različnih šikaniranj.

Trenja med sindikatoma

Pred izplačilom je agencija, prek katere delo opravljajo pogodbeni delavci na Prodniku, na komunalnem podjetju sklicala obvezne govorilne ure za agencijske delavce. Sindikat VIR Prodnik na srečanje ni bil vabljen. Ko je predsednik novega sindikata vodstvu podjetja najavil svojo udeležbo ter udeležbo Blaža Jazbeca in predstavnika sindikata VIR Andraža Malija, mu je bilo prek elektronske pošte sporočeno, da imata z Jazbecem delovne obveznosti, ki jih morata izpolnjevati, ter da pogoji za obisk Malija v podjetju Prodnik v skladu z veljavnimi predpisi niso izpolnjeni. Podjetje se je sklicevalo na nereprezentativnost sindikata.

Govorilnih ur se je tako udeležil le Ličen, ki je bil v tistem času prost. Na sestanku so po njegovih navedbah predstavniki agencije zatrdili, da svoje obveznosti izpolnjujejo po navodilih Prodnika in da bodo preverili stanje ter se odzvali na poziv VIR-a. Nekatere delavce naj bi po pričevanju Lična zmotilo, da so predstavniki poziv po odpravi kršitev obravnavali kot vprašanja.

"Zavrnitev moje udeležbe na govorilnih urah izvira iz dejstva, da za zdaj še menijo, da se jim z nami ni treba pogovarjati ali pa nočejo sodelovati," je odločitev vodstva komentiral Andraž Mali. Ob tem je izrazil mnenje, da bi udeležbo, če bi imeli vsi udeleženi dobre namene za reševanje nastalega položaja, dopustili in bi podpirali odprto debato. "To ni v korist agencijskih delavcev in redno zaposlenih delavcev, oziroma celo obratno. Nekateri na tak način delo opravljajo že deset let in kršitev se je nabralo ogromno." Glede odgovornosti za domnevne krivice je dejal, da sta po njegovem mnenju odgovorna oba, tako komunalno podjetje kot agencija.

Ne glede na dogajanje Jazbec ugotavlja, da so se "agencijski delavci opogumili". Povedal je, da so se prek telefona po nasvet obrnili tudi na Inšpektorat za delo, kjer naj bi jim v informativnem pogovoru dejali, da gre, v kolikor njihove navedbe držijo, za resne kršitve.

Iz Inšpektorata so nam sporočili, da iz dostopnih podatkov ne izhaja, da bi Inšpektorat RS za delo obravnaval primer agencijskih delavcev v JKP-ju Prodnik, saj ni bila podana uradna prijava. Dodali so, da inšpektorat nima pristojnosti, da delavcu zagotovi izplačilo plače oziroma preteklih obveznosti, saj se denarne terjatve uveljavljajo na sodišču.

Od anonimne prijave do opomina

Članstvo sindikata VIR Prodnik za zdaj ostaja tajno, saj naj bi bili delavci deležni opozoril, da zanje ne bo dobro, če se včlanijo v novi sindikat. VIR je na predsednika starega sindikata zato naslovil zahtevo za prekinitev oviranja pravice do sindikalnega organiziranja. "Pozivamo vas, da takoj prenehate z grožnjami, da bodo člani našega sindikata odpuščeni, in pustite delavcem solidarno povezovanje v sindikat in obrambo njihovih ‒ naših skupnih! ‒ interesov, ki so v podjetju vse bolj ogroženi," je v pozivu zapisal Tomaž Ličen, ki naj bi bil skupaj z Jazbecem deležen dodatnih šikaniranj.

Na vodstvo je prišla tudi anonimna prijava, v kateri naj bi bilo – po njunih trditvah lažno – zapisano, da nočeta delati in da širita škodljive informacije o podjetju. Kljub pisni zahtevi po vpogledu v prijavo, je v enem mesecu nista dobila v roke. Opozarjata tudi na to, da sta – po njunih domnevah zaradi sindikalnega udejstvovanja – kot edina od redno zaposlenih v podjetju prikrajšana za nedavni dvig plače. Na podjetje sta zato naslovila zahtevo za varstvo zakonitosti, saj nista bila seznanjena z novo nižjo letno učinkovitostjo, niti z ocenjevalnim listom.

Ob tem je Blaž Jazbec zaradi domnevno neustrezno prijavljenega koriščenja dveh dni letnega dopusta prejel tudi opomin zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Vodstvo mu je zato izreklo opozorilo, da v primeru ponovne kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja obstaja možnost odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Podjetje in stari sindikat zavračata očitke

S podjetja Prodnik so zatrdili, da spoštujejo vse predpise s področja dela. Kot so pojasnili, trenutno pri njih delo opravlja 28 agencijskih delavcev, kršitve pa naj se po njihovih trditvah ne bi nanašale na JKP Prodnik, temveč na agencijo, zato jih niso komentirali. Zapisali so še, da je njihovo stališče, da mora vsak delodajalec delati v skladu s predpisi, odstopanja pa je treba urediti. ZDR-1 sicer pravi, da je uporabnik subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Po zakonu je za terjatve agencijskih delavcev tako odgovorno tudi podjetje Prodnik, če ti ne morejo svojih denarnih terjatev izterjati od agencije.

Nesoglasja med sindikatoma v javnem komunalnem podjetju niso želeli komentirati, ob tem pa so poudarili, da imajo glede pritiskov, groženj in šikaniranj zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi vzpostavljen sistem za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih.

Predsednik sindikata JKP Prodnik Boštjan Novak je za TV Slovenija zavrnil očitke o kakršnem koli izvajanju pritiskov in jih označil za izmišljotine. "Na eni strani imamo sindikat, ki zastopa polovico zaposlenih družbe, na drugi strani sta pa dva delavca, ki sta očitno povezana še s skupino ljudi od zunaj, ki poskušajo v firmi ustvariti negativno mnenje, širijo neresnice," je dejal Novak.

Za pojasnila v zvezi z dogajanjem na Prodniku smo se obrnili tudi na Majdo Marolt, predsednico Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), pod katero spada sindikat JKP Prodnik. Kot nam je povedala, s pozivom novega sindikata, ki ni pod okriljem SKVNS-ja, ni bila seznanjena. Dodala je, da so sicer že pred časom zasledili, da se v komunalnih podjetjih sistemsko pojavlja uporaba agencijskih delavcev. "Za nas bi bilo najbolj produktivno, da agencijskega načina dela v komunalnih podjetjih ne bi bilo. Vidimo, da na tak način opravljanja dela v tej dejavnosti ni najboljše. V najslabšem primeru bi moralo biti agencijsko delo zelo omejeno," je dejala Maroltova in opozorila na zakonodajo, ki to omogoča.

Delovanja novega sindikata ni komentirala, dejala je le, da se lahko vsak delavec včlani tja, kamor se želi. "Prepovedi včlanjevanja ni, tega tudi ne sme biti. Če so se odločili za to, so verjetno imeli razlog, do mene te informacije niso prišle," je dejala Maroltova in dodala, da lahko sindikat rešuje le težave svojih članov. Agencijski delavci naj bi po naših podatkih sicer napovedali včlanitev v novi sindikat VIR Prodnik, ki po navedbah njegovega vodstva zdaj šteje že več kot 20 članov.

Po pritisku agencijski delavci dobili jubilejne nagrade

"Agencijsko delo mnogi zaposlovalci zlorabljajo in uporabljajo za delovna mesta, ki so stalno potrebna, s tem delavce držijo v nemilosti, poleg tega se ti delavci težje organizirajo in postavijo zase. V tem primeru pa niso bili deležni niti minimalnega delavskega standarda, ki je uveljavljen v uradnih standardih," je celoten položaj komentiral Andraž Mali in ob tem dodal, da gre zgolj za začetek in da bo za ustrezno ureditev razmer potrebnega še veliko dela. S tem namenom so na vodstvo nedavno naslovili še poziv za odpravo kršitev neizplačevanja nadurnega dodatka ‒ delavci, ki delajo na sektorju za vodovod in kanalizacijo, naj v času pripravljenosti na domu namreč ne bi dobivali plačanih vseh dodatkov, ki jim pripadajo. "Sindikalne aktivnosti bodo stopnjevane, dokler ne bodo v korist delavstva in uporabnikov javnih komunalnih storitev odpravljene vse kršitve," je ob tem zatrdil Mali.

O dogodkih v JKP-ju Prodnik je poročala tudi TV Slovenija. Prispevka Mira Štebeta si lahko ogledate spodaj.