Marsikomu pa bi bile težave prihranjene, če bi država dosledno skrbela za čiščenje melioracijskih jarkov in vodotokov. Tako pa so številni zarasli, posledica tega pa so bila razlitja in poplave, ki so povzročili veliko škodo. V občini Dobrovnik, kjer so konec tedna domačini trepetali pred naraslimi vodami, pravijo, da so vsa opozorila pristojnim zaman.

Eden od sinonimov za občino Dobrovnik je Bukovniško jezero. Slednje ima poleg turistične pomembno obrambno vlogo oziroma jo je imel leta in leta, je dejal župan Marjan Kardinar in dodal: ''Bukovniško jezero je zadrževalnik vode, ki so ga uredili leta 1950 z namenom, da bi Dobrovnik in ostale vasi ter polja varoval pred poplavami''.

Toda potok in jarki, po katerih bi morala teči voda, so zarasli in zamašeni, ker jih pristojni že leta ne kosijo in vzdržujejo. S posledicami pa se zdaj morajo spopadati nič krivi prebivalci, ki so v skrbeh po vsakem večjem nalivu.

Tako je bilo tudi pretekli četrtek, ko so lahko le upali, da potok ne bo prestopil struge. Gasilci so napolnili protipoplavne vreče in jih namestili ob kritičnih točkah ter začeli prečrpavanje. Tik pred zdajci so se razmere začele umirjati.

Pridelek gnije
A tudi zdaj, ko je voda odtekla, skrbi krajanov ni konec. Mlademu ekološkemu pridelovalcu Juretu Juriniču je voda spet pobrala pridelek. Pol metra je je bilo na njivi, je dejal, in to samo zato, ker je bližnji jarek nepokošen in zamašen. ''Ko so lubenice, bučke, solata in ostala zelenjava dlje časa v vodi, začne vse gniti. Ta jarek, streljaj od moje njive, je bil v zadnjih 20 letih morda enkrat pokošen, čeprav nam pošiljajo položnice vsako leto. Zato, da nam potem poplavi, kar pridelamo,'' je poudaril.

Na težave zaradi neurejenih melioracijskih jarkov in potoka že dlje časa opozarja tudi občina Dobrovnik. Župan Marjan Kardinar je dejal, da so o težavah večkrat obvestili kmetijsko ministrstvo in sklad kmetijskih zemljišč, a se do zdaj ni nič spremenilo. Iz odgovorov, ki jih je dobil, sklepa, da naj bi bolj kot pomanjkanje denarja v državni mošnji zaraslim jarkom botrovale naravovarstvene ovire. Čeprav Kardinar pravi, da to sicer razume, pa hkrati meni, da so takšni odgovori lahko tudi prikladni izgovori tistih, ki svojega dela niso opravili tako, kot bi ga morali. ''Vsekakor je samoumevno, da moramo pri urejanju vodotokov zaščititi ptice, ki tod gnezdijo, prav tako ostale živali, ki imajo tu dom. Pa vendar moramo najti vmesno pot, da se bo del potokov in jarkov lahko vzdrževal,'' je prepričan.

Država priznava: Da, moramo očistiti ...
S sklada kmetijskih zemljišč, ki s strehovskim jarkom upravlja od leta 2012, so sporočili, da so bili s težavami domačinov seznanjeni v četrtek, 14. avgusta, in da so si danes ogledali območje vasi Strehovci. Ugotovili so, da jarek že dlje časa ni bil vzdrževan. Ocenjujejo, da ga bo v dolžini 150 metrov in globine 60 centimetrov treba očistiti ter posekati akacije in vrbe do debeline 8 centimetrov.

... a nimamo izvajalca
A pri tem imajo eno, ''rahlo'' težavo. Sklad za to leto še nima izvajalca za vzdrževanje. Po junijskem razpisu namreč še niso zaključili pogajanj s ponudnikom. Sklad tudi v letu 2013 ni sklenil pogodbe z izvajalcem, ker da je ta podpis pogodbe pogojeval z elementi, ki niso bili predmet razpisa. Občina pa ima zvezane roke, pravi Kardinar. Tako se lahko loti le popisa škode, čeprav ne vedo, kdo in kako jo bo prizadetim povrnil. To, da so krajani leta in leta plačevali za delo, ki ni bilo opravljeno, pa je tako ali tako očitno samoumevno.

Cirila Sever, TV Slovenija