Sorodna novica Ali bo nov poskus stvaritve slovenskih pokrajin uspešnejši od preteklih neuspehov?

S tokratno odločitvijo se končuje triletni proces, začet že leta 2019. Takrat je državni svet v ponovnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja. Želja za ustanovitev je vzniknila pri lokalnih skupnostih, v postopek oblikovanja predlogov pa politične stranke niso bile vključene, je pojasnil predsednik državnega sveta (DS) Alojz Kovšca. Ustanovili so namreč strokovno skupino pod vodstvom Boštjana Brezovnika z Inštituta za lokalno samoupravo in izrednega profesorja Evropske pravne fakultete (vsi člani so navedeni na tem seznamu).

Sodelovalo je 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, ki so se v preteklih treh desetletjih ukvarjali z vprašanji regionalizacije, regionalnega razvoja, lokalne samouprave. Pridružilo pa se jim je tudi 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic Evropske unije, je navedel Brezovnik.

Z desetih na petnajst pokrajin in Ljubljano

Kot je dejal Kovšca, je strokovna skupina pripravila predlog na podlagi strokovnih meril, obstoječega stanja, razvojnih možnosti in pozitivne prakse v evropskih državah. S predstavniki strokovne skupine so se nato udeležili 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili željam in zahtevam lokalnih skupnosti, zbrali vse pripombe, nato pa je nastal končni predlog.

Stroka se je sprva poenotila na predlogu desetih pokrajin z Ljubljano in Mariborom s posebnim statusom. Končni predlog po razpravi na občinskih svetih pa predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana.

Kovšca je poudaril, da se zavedajo, da je končni predlog drugačen od tistega, ki temelji zgolj na stroki. "Zavedamo pa se tudi, da je politična realnost takšna, da se mimo volje ljudi na terenu ne da. In če v Sloveniji želimo imeti pokrajine, jih je treba oblikovati na podlagi kompromisa, dogovora in sodelovanja tistih deležnikov, ki te pokrajine pravzaprav najbolj potrebujejo," je ocenil.

Brezovnik je pojasnil, da so prejeli pripombe več kot 90 občin; predlagale so predvsem razdelitev Koroške in Šaleške, Zasavja in Posavja, podan je bil predlog delitve osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del, pa tudi ustanovitev pokrajine Istra.

Tako zadnji predlog predvideva ustanovitev Dolenjsko-belokranjske, Gorenjske, Goriške, Koroške, Celjske, Štajerske, Posavske, Zasavske, Spodnjepodravske, Pomurske, Zgornje Savinjsko-šaleške, Primorsko-notranjske pokrajine. Dobili bi tudi Severno osrednjeslovensko pokrajino in Južno osrednjeslovensko pokrajino ter Pokrajino Istra. Mestna občina Ljubljana bi imela poseben status.

Brezovnik: Na pokrajine bi lahko postopno prenesli vse opredeljene naloge

Po Brezovnikovem mnenju so s tovrstnimi členitvami naredili optimalni model, ker bi lahko na vse te pokrajine postopno prenesli čisto vse naloge, ki jih je kot take opredelila strokovna skupina. Ta je namreč pripravila pregled vseh pristojnosti in nalog, ki se lahko prenesejo na pokrajine in jih bodo prihodnje pokrajine tudi zmožne opravljati.

Sveženj pokrajinske zakonodaje ob predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin sestavljata še predlog zakona o pokrajinah in predlog zakona o financiranju pokrajin.

Pahor: Gre za zgodovinski trenutek

Ob sprejetju zakonodajnega svežnja za ustanovitev in delovanje pokrajin je svetnikom danes čestital tudi predsednik republike Borut Pahor in se jim zahvalil za opravljeno delo. Poudaril je, da gre za zgodovinski trenutek. "Vsi vemo, da s tem ni konec, je pa zelo, zelo pomemben začetek," je dejal.

Po njegovem mnenju gre za dovolj domišljen predlog, da ga ne more nihče "z levo roko zavreči", češ da je premalo za razpravo v DZ-ju. S svežnjem predlogov pa je DS ponudil izjemno priložnost za verodostojno in strokovno razpravo v procesu sprejemanja pokrajinske zakonodaje, ocenjuje predsednik.

Sorodna novica Geografi poudarjajo, da bi bila členitev na osem pokrajin bolj smiselna

Pahor je izrazil zadovoljstvo, da je v tem procesu lahko pomagal, med drugim je leta 2019 priredil posvet, na katerem so najvišji predstavniki politike in stroke prvikrat po skoraj desetih letih znova soočili poglede o možnostih uvedbe pokrajin v Sloveniji. Z izraženo naklonjenostjo projektu so bila odprta vrata za njegovo nadaljevanje.

"Imamo skoraj idealno lokalno samoupravo," je v nadaljevanju dejal predsednik Pahor. Ob tem je izrazil željo, da bi imeli pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje enake možnosti za uspeh kot pri sprejemanju lokalne samouprave.

Končna odločitev je na državnem zboru. "Verjamem, da bo izjemno težko zagotoviti dvotretjinsko večino, verjamem pa, da tudi pritisk javnosti, predvsem pa lokalne samouprave, lahko pripelje do tega, da bo ustava končno spoštovana in da zakonodajalec opravi tisto, k čemur ga ustava zavezuje – ustanovi pokrajine," je dejal predsednik DS-ja.

Vsi se ne strinjajo

Nekaj pomislekov je bilo sicer slišati tudi na tokratni seji. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je tako poudarila, da morajo področja raziskovalne dejavnosti, visokega šolstva, kulture, športa, socialnega in invalidskega varstva ter zdravstva zaradi pomembnosti zagotavljanja enake dostopnosti do kakovostnih in varnih storitev ostati centralno vodena.

Ob tem je Brezovnik pojasnil, da je predviden postopen prenos pristojnosti na pokrajine, vsak prenos pristojnosti pa bo zahteval spremembo krovnega predpisa. Hkrati s tem bo treba odgovoriti tudi na vprašanji o virih financiranja in kadrih. Prenos pristojnosti je po navedbah Kovšce predviden v obdobju sedmih let. Predlagane spremembe pa bi vplivale na kar 20 državnih podsistemov.

Video: Posnetek seje