Fištravec je na predstavitvi dosežkov poudaril, da družbeni procesi ne potekajo čez noč, pač pa daljše časovno obdobje, zato je leto dni majhna merska enota za kakršne koli dosežke. Zlasti glede na to, kar jih je na občini ob prihodu čakalo, a da se dosežki in trendi vseeno vidijo.

"Javnost skušamo prepričati, da vzpostavljamo nove trende, ki se bodo poznali v naslednjih štirih letih. Moja ambicija je nato dobiti še en mandat, potem pa bo Maribor zares drugačen. Zadeve se v Mariboru že obračajo na bolje. Investitorji kot na primer Kuvajtčan Hilal Arnaout in kitajsko podjetje za proizvodnjo baterij Shihlien Apex so prve lastovke, ki kažejo na konec zime," je poudaril Fištravec, ki si je veliko prizadeval za pridobivanje državne pomoči, ki mu jo je vlada lani sicer obljubila, a ta obljuba za zdaj ostaja le delno izpolnjena.

Prav tako pa je dal izklopiti sporne radarje, ki še vedno stojijo na cestah in še vedno ni znano, koliko bodo stali mesto. Direktor mestne uprave Marko Žula je ob tem med uspehi omenil sprejem dveh mestnih proračunov. Pri tem je poudaril, da je rebalans lanskega proračuna za naložbe in vzdrževanje na področju vrtcev namenjal 1,9 milijona evrov, letos je v ta namen predvidenih 3,8 milijona evrov, za osnovne šole je lani šlo 1,8, letos pa je namenjenih 4,5 milijona evrov.
Za izboljšanje razmer na trgu dela so v proračunu letos namenili 738.000 evrov, 2,2 milijona evrov je namenjenih za komunalno prenovo, kar je prav tako dvakrat več kot leto prej. Za socialno varnost pa je občina Maribor letos predvidela 6,1 milijona evrov

Kadrovski očitki
Največ očitkov je Fištravec dobil, ker da je na občino pripeljal svoje ljudi. Velik fiasko je bilo sodelovanje s tremi svetovalci, ki jih je pripeljal v županov kabinet na zaupanje, zdaj, ko med njimi ni več zaupanja, pa mu zakonodaja onemogoča njihovo odstranitev.

Razpadel je tudi vstajniški sosvet, ki ga je kot novo orodje demokracije vpeljal ob nastopu položaja, saj so t. i. vstajniki izgubili zaupanje vanj. Filozof Boris Vezjak, nekdaj Fištravčev kolega z mariborske univerze, je, denimo, nad njegovim delom razočaran.

"Razočaral me je predvsem s svojim odnosom do vstajnikov, saj je bil absolutno preveč distanciran, na trenutke celo nečimrn in aroganten. Razočaral me je z nekaterimi obljubami, ki jih ni uresničil. Predvsem pa me je razočaral s svojo retoriko, ki je preveč odbijajoča in arogantna," je povedal Vezjak.

Župan razmišlja pozitivno
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina pa na drugi strani meni, da župan razmišlja pozitivno. "Politično pa njegovega delovanja ne želim ocenjevati, ker ga bo ocenilo to, kar se bo dogajalo," je povedal.

Pisatelj Tone Partljič opozarja, da v danih razmerah ni mogoče pričakovati čudežev. "Vem, kako malo je na takih položajih mogoče sploh narediti, kaj šele v prehodnem obdobju, z nekim mestnim svetom, ki ni tvoj. Meni se zdi, da vodi občino zame v redu, da ne vzbuja konfliktov, da ne daje stanovanj in služb svojim prijateljem in da si prizadeva. Kaj več si pa nisem predstavljal, da bi lahko v tem času naredil," je povedal Partljič in še opozoril, da Fištravca za župana niso postavili vstajniki, ampak je bil izvoljen na volitvah "in je popolnoma enakovredno odgovoren vsem Mariborčanom, nobeni vstajniški skupini kaj bolj".

Delovna mesta in nov modus operandi
Fištravec je bil za župana izvoljen na nadomestnih volitvah 17. marca lani, kjer je kot edini nestrankarski med skupno enajstimi županskimi kandidati zbral 53 odstotkov glasov in tako zmagal že v prvem krogu.

Ob izvolitvi je napovedal nov veter v vodenju mesta in odpravo spornih praks, ki so dotlej dušile mesto. Vendar je kmalu uvidel, da bo težje, kot si je predstavljal.

Tako je zdaj glavno žarišče njegovih županskih dejavnosti ustvarjanje okolja, ki bo privlačno za vlagatelje, in trajna skrb za ustvarjanje oziroma ohranjanje delovnih mest.