Zadnje obilno deževje v Posavju ni povzročilo večje škode, saj je poplavilo zgolj polja in travnike. Je pa kljub temu narasla Sava na obtočnem kanalu, ki so ga zgradili ob gradbišče HE Brežice in preko njega speljali tok reke za naslednja tri leta, povzročila ogromno škodo. Po nekaterih ocenah kar za milijon evrov. K sreči gradbene jame ni zalilo. Del brežine je narasla Sava spodjedla že v septembru, zdaj pa jo je odneslo kar v dolžini 400 metrov in tako kanal razširilo za 30 metrov. Ocenjujejo, da je Sava odnesla kar sto tisoč kubičnih metrov materiala in uničila zaščito na brežini.

Bogdan Barbič, direktor družbe HESS pravi, da prave ocene nastale škode še nimajo, bo pa zagotovo velika. Ob tem pa pojasnjuje: »Gradnja v vodi in ob vodi je vedno nepredvidljiva. Tako je tudi v tem primeru prišlo do dogodkov, ki niso bili predvideni. Zato je zdaj naša prva prioriteta, da se sanirajo poškodbe, da ne bi nastajala še večja škoda.« V HESS-u opozarjajo, da bi bila lahko škoda precej manjša, če bi se sanacije načetih delov izvajalci brežin lotili že po septembrskih poplavah. Priznavajo pa, da se je takrat Sava počasi dvigovala in bila na najvišji točki le tri ure, tokrat pa kar dva dni in tako spodjedala zemljo in pesek z druge strani zaščitne brežine. V konzorciju izvajalcev, ki ga sestavljajo RGP, CGP in Kostak, temu nasprotujejo, saj je bil pretok Save zdaj okoli 2000 kubičnih metrov na sekundo. Bojan Bajec, vodja projekta izgradnje HE Brežice pri Kostaku, zatrjuje: »Vsa dela so bila izvedena skladno s potrjeno PZE-dokumentacijo, nadzirana s strani tako investitorja kot zunanjih inštitucij. Z investitorjem je bilo dogovorjeno, da bomo sanirali nastalo škodo v velikosti dobljenih sredstev od zavarovalnice, s katero pa se še vedno nismo dogovorili.«

Zdaj je škoda še precej večja, po nekaterih ocenah naj bi je bilo kar za milijon evrov. Zato se seveda prerekajo, kdo bo kril stroške sanacije. Barbič pravi, da se bodo morali vsi med sabo dogovoriti, in dodaja: »Izvajalci so se zavedali, da delajo v reki, da delajo ob reki, tudi projektanti so se tega zavedali, tako da vsekakor pričakujemo, da bodo tako prvi kot drugi poškodovano brežino sanirali na tak način, da bo v nadalje ščitila obtočni kanal in je ne bo več odnašalo.« Bajec pa mu odgovarja: »Zdaj čakamo ustrezne projektne rešitve za sanacijo nastale škode, ki bo zagotovo velika, čeprav je materiala dovolj, bo treba opraviti veliko prevozov in dodatnih del. Kdo bo vse to plačal, danes še ni znano. Se pa kot izvajalci konzorcija ne čutimo dolžne sanirati nastalo škodo zgolj na svoje stroške.«

Vsekakor se bodo morali vsi vpleteni čim prej dogovoriti in sanacijo zaključiti, sicer se ob naslednjem deževju lahko zgodi, da bo škoda samo še večja in bo ogrožen tudi več kot sto let star železni most čez Savo. Ob tem pa je treba povedati, da je narasla Sava odnesla tudi del brežine ob reki Krki, ki jo bodo prav tako morali sanirati, ko bodo izvajali njeno poglobitev in protipoplavno zaščito, poškodovala pa je tudi električni daljnovod.

Za MMC Goran Rovan
Foto: Goran Rovan in HESS