Po lanskem sušnem poletju se je jeseni listje v gozdovih zelo dolgo obdržalo na drevesih. Po daljšem dežnem obdobju je 28. oktobra zapadel še obilen in moker sneg, ki je pod svojo težo zaradi neodpadlega listja in razmočenih tal podrl ogromno število dreves, med katerimi je bilo največ bukev. In to na nadmorski višini od 300 do 700 metrov, na območju severnega dela brežiške, krške in sevniške občine, pa tudi na območju Mokronoga in Trebelnega. Zaradi snežne zime in razmočenih tal se je podiranje dreves nadaljevalo skozi vso zimo.

Mojca Bogovič, vodja Odseka za gojenje in varstvo gozdov Območne enote Brežice, Zavoda za gozdove Slovenije zatrjuje, da je to največja količina lesa, ki so jo zahtevale naravne ujme v zadnjih tridesetih letih, vse od vetroloma, snegoloma, žleda do lubadarjev in suše. Bogovičeva to pojasnjuje z naslednjimi besedami: "Po naših ocenah je bilo na našem območju podrtih kar 205 tisoč kubičnih metrov lesa. Ta količina predstavlja največjo količino lesa v zadnjih 30. letih, ki je nastala po poškodbah v kakršni koli ujmi. Predstavlja pa tudi kar 90 odstotkov letnega možnega poseka za naše območje." Te količine so najvišje v Sloveniji, saj predstavljajo kar dve tretjini vsega lesa podrtega v Sloveniji to zimo zaradi obilnega snega, saj je bilo podrtih okoli 300 tisoč kubikov lesa.

Dolga zima onemogočila spravilo lesa
Dolgotrajna zima, obilna s snegom pa je onemogočila, da bi lahko ta podrta drevesa odstranili. Prav tako pa zaradi nje niso mogli opraviti redne zimske sečnje. Gozdarji, ki vso zimo niso mogli v gozd, saj je bilo delo prenevarno, se bojijo, da bodo posledice te ujme odpravljali in jo čutili še precej časa.

Boris Zupan pravi, da so do zdaj iz gozda pospravili le pet odstotkov podrtih dreves in ob tem dodaja: "Nastala škoda je ogromna, podrtih je bilo veliko dreves, nekatera povsem s koreninami, še več je polomljenih. Teren je še vedno razmočen, zato je spravilo nevarno in naporno, saj gre za težko dostopne terene, kjer je težko delati z mehanizacijo. In pri tem lahko opraviš pol manj kot pa v redni sečnji."

Stroški spravila bodo seveda precej večji, tako da je zdaj še težko govoriti, kakšna škoda je pri tem nastala. Mojca Bogovič pravi, da je to odvisno, koliko bodo uspeli lastniki iz tega podrtega lesa iztržiti pri kupcih. Seveda pa bo z odlašanjem kakovost podrtega lesa vse slabša. Po njenem pa je nastala škoda zagotovo ogromna in bodo njene posledice dolgoročne, saj se bo gozd težje obnavljal. Podrto je namreč tam, kjer po strokovnih načelih naj ne bi bilo. Tako bo spravilo lesa težje, dolgotrajnejše in pa izredno nevarno. Zato opozarjajo lastnike, da ga prepustijo tistim, ki so zanj usposobljeni, saj se sicer lahko zgodi še kakšna delovna nesreča.

Za MMC Goran Rovan