Pridelka bo manj zaradi suše in bolezni, oljke sta napadla oljčna muha in oljčni molj. V Goriških brdih, kjer oljke rastejo najvišje oziroma najbolj severno, pričakujejo 250 ton pridelka. Vse olje stisnejo na domači torklji na Dobrovem.

Praznični dnevi so za slovenske oljkarje izjemno delovni. V tem lepem in sončnem vremenu hitijo s pobiranjem "zelenega zlata". V oljčniku Elizeja Prinčiča v Kozani so prve na vrsti avtohtone sorte: "Vedno začnemo z briško črnico in briško drobnico. Sicer pridelek ni velik, ker so to še zelo mlada drevesa, so pa toliko pomembnejša, ker gre za domači briški sorti, ki olju dajeta sadnost, svežino in nežnost. Ob tem mladem nasadu nam je uspelo ohraniti dve skoraj stoletni drevesi črnice in drobnice, oljki, ki sta preživeli pozebo leta 1929."

Oljka se po pozebi vrača v Brda
Po katastrofalni pozebi pred skoraj 90 leti so oljčniki z briških gričev skoraj izginili. Takratna pozeba – kar nekaj dni je bila temparatura pod minus petnajstimi stopinjami Celzija – ni prizanesla niti trtam, figam in drugemu briškemu sadnemu drevju. Nasade fig in trt so Brici obnovili, oljčnikov ne … Goriška brda so bila takrat pod Italijo, ta je imela oljčnega olja dovolj, in Brda z najboljšim oljem - v Brdih oljke rastejo najvišje, najbolj severno - so bila Italijanom trn v peti. Bricem so zaukazali izruvati oljčna drevesa in odličen les so uporabljali za pripravo - oglja! Šele po dolgih šestdesetih letih se je oljka začela vračati v Brda – prvi pobudnik je bil Bruno Podveršič z Gradnega. Danes, ko je v Brdih že 35.000 oljk, upravičeno velja za očeta novodobnega briškega oljkarstva.

Srebrna nit s trto
Zadnja tri desetletja je oljka vse bolj prepletena srebrna vez s trto. Brici svoje mlado "zeleno zlato" zato toliko bolj pozorno častijo. Boris Marinič, oljkar s Ceglega z blagovno znamko Bose Oil, pravi: "Oljka je za nas, Brice, res 'sveto' drevo. Celo leto skrbimo zanjo, ko nam našo skrb vrne z obilno obloženimi vejami, jo nežno 'razčešemo'. Vse oljke pobiramo ročno, kvečjemu z grabljicami. In plodove stisnemo takoj, le v nekaj urah. Zato je tako pomembno, da imamo Brici svojo oljarno, svojo torkljo."

Torklja v vinski kleti
V Brdih imajo za zdaj eno samo veliko torkljo, in sicer v Vinski kleti Brda na Dobrovem. Silvan Peršolja, direktor zadružne kleti: "Lani so naši in sosednji oljkarji iz Italije pri nas stisnili 250 ton. Tam nekje do 400 ton bo ta naša torklja še zmogla. Že zdaj pa razmišljamo o posodobitvi naše, briške, oljarne." Aleš Bučinel, skrbnik torklje na Dobrovem, pritrjuje: "Res bo treba kupiti tudi kaj večjega, ker drevesa rastejo, krog oljkarjev se širi." Te praznične dni imajo na Dobrovem ogromno dela. Bučinel se prav nič ne pritožuje: "Imamo tudi 22-urni delovnik."

Na Dobrovem stiska tudi vse več Italijanov
Torkljo v prostorih briške zadružne kleti so zagnali 22. oktobra in že od prvega dni vozi na Dobrovo svoj pridelek tudi vse več italijanskih oljkarjev. Srečali smo Federica Markoviča iz Oslavja s sosednje strani meje: "V Slovenijo, na Dobrovo, vozim svoje oljke iz dveh razlogov. Najprej zato, ker mi je to najbližja oljarna, sicer bi moral do Čedada ali pa na Tržaško. Drugi, pomembnejši razlog pa je, da sem s kakovostjo te oljarne zelo zadovoljen. Še bom prihajal." Tudi Loris Furlani, oljkar iz sosednjega Ločnika, ki ima doma 300 oljk, je s kakovostjo briške torklje zadovoljen: "Blizu je, predvsem so dobro organizirani – ko se naročiš, ne čakaš. So prijazni, niso dragi in stiskanje je kakovostno. Počasi pa bodo verjetno morali še kaj dodati, saj nas je tu vse več." Cene za stiskanje na Dobrovem niso dvignili, enaka je lanski.

Olja bo manj, bo pa izjemno kakovostno
Letos bo briškega olja manj ... Elizej Prinčič, oljkar iz Kozane: "Ne, z letino res nismo zadovoljni. Že drugo leto imamo izpad. Ocenjujemo, da bo letos 60 odstotkov pridelka." Vzrok sta suša in napad bolezni – oljčne muhe in oljčnega molja. Boris Marinič – Bose dodaja: "Med cvetenjem je bil velik problem. Bali smo se, da bo katastrofa. Potem pa so se oljke popravile. Tisti, ki se je ubranil muhe, bo imel dobro letino. So pa tudi predeli, kjer je muha uničila cela drevesa, vse plodove." Če bo letne manj, bo pa olje izjemno kakovostno, so soglasni briški oljkarji. Iz Centra za oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica so sporočili, da so plodovi vseh sort sicer nekoliko manjši, kot so bili v tem času v lanskem letu, je pa oljevitost vsaj enaka, če ne celo višja, kot lani.

Preizkus zrelosti …
Kako vemo, kdaj je oljka zrela, godna za pobiranje? Preizkus je preprost, pravi Elizej Prinčič: "Sadež oljke vzameš, ga daš med prste, ga stisneš – in če gre koščica lepo od mesa, je to optimalna zrelost." Vsak oljkar ima seveda svoja pravila pobiranja. Tisti, ki stavijo predvsem na aromatiko in harmoničnost oljčnega olja, manj pa na izplen, so večino oljčnikov že izpraznili, oljke so že pobrali. Prvi vzorci, ki jih ocenjujejo na Inštitutu za oljkarstvo, pa kažejo, da je sadežnost visoka, da so olja blaga. Predvsem pa niso zelo grenka, kar so zaradi dolgotrajne suše sicer pričakovali mnogi. Kislinske stopnje so v povprečju višje kot lani.

Mojca Dumančič, TV Slovenija; Foto: Mojca Dumančič