Uprava Salonita Anhovo je pozvala zaposlene, nekdanje zaposlene in njihove sorodnike, naj se udeležijo protestnega shoda. Iz Nove Gorice in Goriških brd je organizirala avtobusni prevoz, zaposleni pa so se protesta udeležili v delovnem času. So pa govorci poudarili, da jih k udeležbi ni nihče silil.

Zbrani na protestu so bili kritični do občinskega vodstva, ki je v zadnjem obdobju v precej napetih odnosih s cementarno. Občinska svetnica Klelija Dolenc (DeSUS) je med drugim dejala, da županova koalicija v občinskem svetu pri temah, ki se dotikajo cementarne, glasuje brez razprave in vedno enotno v podporo županovim predlogom.

Več govorcev je poudarilo, da je obstoj cementarne za življenje v tem delu Soške doline ključen in da okoljsko stanje ni tako slabo, kot ga predstavljajo nekateri.

Direktor razvoja v Salonitu Anhovo Andrej Ipavec je dejal, da se strokovnjaki iz drugih držav čudijo zahtevi po izenačitvi izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov, saj da je to tehnično nedosegljivo. Povedal pa je še, da v cementarni niso proti zaostrovanju okoljskih standardov v dosegljivih mejah ter da to že počnejo in bodo tudi v prihodnje.

Novela zakona bo vodila v zaprtje cementarne

Sindikat in svet delavcev cementarne sta medtem v sporočilu za javnost zapisala, da bi imelo sprejetje novele izrazite negativne vplive na edino slovensko cementarno. Menijo, da bi zakon ustvaril razmere, kakršnih ni nikjer v svetu, in vodil v zaprtje cementarne ter spravil ob delo vse zaposlene. Navedli so še, da so zahtevani pogoji v predlagani noveli v nasprotju z zakonodajo EU-ja. Ta določa, da se mejne vrednosti za cementarne razlikujejo od tistih za sežigalnice, predvsem zaradi razlik v tehnologiji.

Predlog novele sicer po sprejetih amandmajih na matičnem odboru DZ-ja ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti izpustov, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT-u za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Tudi družba Salonit Anhovo je v sporočilu za javnost zapisala, da je obstoj cementarne v primeru sprejetja zakonske novele ogrožen. Država bi na področju oskrbe s strateškim gradbenim materialom, ki omogoča izgradnjo ključnih infrastrukturnih projektov, stanovanj in hiš, izgubila svojo suverenost in samozadostnost, so opozorili.

Tudi društvo obolelih zaradi azbesta nasprotuje zakonu

Proti sprejetju novele se je izreklo tudi lokalno Društvo obolelih zaradi azbesta, ki nudi podporo bolnikom na različnih področjih, od uveljavljanja odškodnin do zagotavljanja zdravstvenih pregledov na Golniku. Kot so sporočili, Salonit ves čas vgrajuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo in upošteva emisijske standarde, sprejetje zakona pa po njihovem prepričanju ne bi zmanjšalo vpliva na zdravje ljudi. Predsednik Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček nasprotno meni, da gre za nenavadno podporo Društva obolelih zaradi azbesta "privilegiranemu načinu onesnaževanja sosežigalnic".

Da sta bila sprejemanje osnutka in obravnava na parlamentarnem odboru prehitra in nista upoštevala vseh argumentov, je v skupni izjavi za javnost opozorilo tudi pet kanalskih društev, lovska družina in občinski odbor stranke DeSUS. Kot so zapisali, cementarna s podporo njihovi turistični, kulturni in športni dejavnosti neprecenljivo pripomore k življenju v lokalni skupnosti. Cementarni bi bilo treba po njihovem mnenju dovoliti izpeljavo tehnološke posodobitve, ki bi jo pripeljala med najsodobnejše v Evropi.

EKO Anhovo: To je zakon vseh nas

Inštitut 8. marec je zaradi svoje vloge pri vlaganju Zakona o varstvu okolja postal tarča "nizkotnih in žalostnih diskreditacij", ki jih izvaja podjetje Salonit Anhovo, so v sporočilu za javnost zapisali pri nevladni organizaciji EKO Anhovo in dolina Soče.

"Radi bi poudarili, da zakon, ki je trenutno v usklajevanju s tehnično in pravno stroko, preden gre na zadnjo obravnavo v Državnem zboru, je zakon vseh nas. Torej nas, prebivalstva v okolici anhovske cementarne, kot tudi obeh nevladnih organizacij, predlagateljic zakona, ter več kot 6000 podpisnic in podpisnikov, ki so mu le v dobrih dveh tednih izrazili podporo. Prav tako so zakon soglasno potrdili Občinski svet občine Kanal, v januarju pa tudi Državni svet in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora," so sporočili nevladniki.

Novela zakona tako po njihovih besedah ni zgolj zadeva Inštituta 8. marec iz Ljubljane. "Prosili smo za pomoč iz obupa nad stanjem zdravja in okolja, kjer se onesnaževanje nadaljuje v razsežnostih, kakršnih ne poznamo nikjer v Sloveniji in niti Evropi, kar potrjuje tudi zdravstvena stroka. Prosili pa smo za pomoč tudi iz strahu, kaj bo prihodnost še prinesla Sloveniji z novimi industrijskimi obrati. Inštitut 8. marec tako še zdaleč ni zlorabil anhovskega prebivalstva v svojo promocijo, ampak mu pomaga, da se sliši njegov glas tudi širše," so še zapisali.

Po njihovih besedah je žalostno, da podjetje pritiska na delavce in jih ustrahuje, saj da so se morali udeležiti plačanega protesta proti noveli zakona.

"Razumemo delavce in njihov odziv na zastraševanje o izgubi služb. A mi jim ne želimo škoditi. Ne njihovim službam, ne njihovim plačam. Mi le zahtevamo od lastnikov, da prilagodijo obratovanje na način, zaradi katerega bi oni nehali škoditi nam, ker, tako kot smo tudi vklesali v spomenik vsem žrtvam tovarne," so sklenili zapis v društvu EKO Anhovo.