Ministrica Alenka Bratušek je po seji sveta goriške razvojne regije, na kateri so med drugim govorili tudi o prihodnosti edinega slovenskega visokogorskega smučišča, ki letos zaradi tehnične neustreznosti krožnokabinske žičnice ni delovalo, še naprej vztraja, da je za njegovo rešitev najprimernejše javno-zasebno partnerstvo.

Na ministrstvu so se po njenih besedah doslej oglasili "dva oz. trije" ponudniki, skladnost njihovih predlogov z zakonom pa trenutno proučujejo na ministrstvu za finance. Do konca te presoje je o nadaljevanju nemogoče govoriti, je dodala.

"Smučišče Kanin je bistvenega pomena ne le za Bovško, temveč za vso Slovenijo," je dejala Bratušek, pri čemer je vse potencialne investitorje usmerila na Občino Bovec, ki je še vedno 100-odstotna lastnica smučišča in je v tem trenutku edini subjekt, ki lahko sklene javno-zasebno partnerstvo. Pri tem je dejala, da ji je žal, da se smučišče ni začelo reševati prej, "saj je bil rok uporabe žičniških naprav znan".

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če ponujene oblike javno-zasebnega partnerstva ne bodo ustrezne, je Alenka Bratušek odgovorila, da "iščejo rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da bo Kanin zopet obratoval". To bi zahtevalo nekaj deset milijonov evrov, kar po njenih besedah ni malo denarja, za vse pa bi bilo najboljše, če bi se našel resen zasebni partner. Občina namreč ni bila dober upravljavec, država pa prav tako ne bi bila, je dejala.

Bovški župan Mlekuž je povedal, da je doslej dobil na mizo eno konkretno ponudbo za javno-zasebno partnerstvo. Gre za ljudi, "ki so že vložili veliko denarja na Bovškem" in so resni interesenti, je dejal. Med imeni se že nekaj časa omenjajo tudi poslovni partnerji nekdanjega smučarskega zvezdnika Bojana Križaja. Mlekuž je povedal, da se z njim še ni sestal, bi se pa sestanek utegnil zgoditi v kratkem. Kljub vsemu pa je prepričan, da brez pomoči države Kanin ne bo znova zaživel.

Mlekuž je spomnil, da je bila predvidena cena potrebne posodobitve smučišča pred dvema letoma 54 milijonov evrov. "Ne gre za to, da bi morali to dati v enem letu, gre za štiri ali pet let, niti ni treba, da bi ga dali zdaj, lahko bi ga založili in bi ga potem država vračala," je predlagal.

Da lani ni bil sprejet poseben zakon o Kaninu, so po njegovem mnenju krive "politične igrice" in nasprotovanje drugih slovenskih žičničarjev, medtem ko je ministrica Bratušek odgovorila, da bi "zakon o Kaninu lahko sprejeli tudi že v prejšnji vladi, če bi se jim zdelo, da je to prava rešitev".

Zamik infrastrukturnih projektov

Pri drugih infrastrukturnih temah na Goriškem je Bratušek ponovila, da se izvedba nekaterih infrastrukturnih projektov zaradi sanacije po poplavah zamika, ne pa odpoveduje. Tako trenutno potekajo aktivnosti za načrtovanje in projektiranje ter odkupe zemljišč. Čez dve leti, ko bodo sredstva predvidoma spet na voljo, bodo tako projekti pripravljeni na izvedbo. Prav tako se nadaljujejo vsa že pred poplavami začeta gradbena dela.

Pri projektih regijskih kolesarskih povezav, za katere bodo na voljo sredstva iz spremenjenega dogovora za razvoj regij, je Bratušek opozorila na izvedljivost predlogov. V prejšnjem večletnem finančnem obdobju so namreč občine prijavile tudi iz različnih razlogov neizvedljive projekte, je pripomnila.

Po njenih besedah si prizadevajo tudi, da bi za čas evropske prestolnice kulture prihodnje leto zagotovili čezmejni železniški promet, vendar se na italijanski strani pojavljajo težave s homologacijo slovenskih vlakovnih kompozicij, je povedal vodja sektorja za investicije v železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič.

Na področju železniških povezav bo sicer v prihodnjih treh letih izvedena nadgradnja bohinjske proge na odseku med Bledom in Bohinjsko Bistrico, urejen bo železniški lok Vrtojba, nadgrajena tamkajšnja železniška postaja, prestavljena bo postaja Šempeter pri Gorici ter nadgrajena železniška postaja Most na Soči. Tolminski župan Alen Červ je opozoril tudi, da se pri prenovi železniškega omrežja ne sme pozabiti na bohinjski predor, ki je ob močnejšem deževju neprevozen.