V okolici Jorasove hiše ni miru. A razlog je tokrat prijeten: mimo hiše s številko Sečovlje 1 se po priljubljeni Parenzani dnevno zapelje več kot sto kolesarjev. Redki se ustavijo, pravi Joško Joras: "V ljudeh je en strah, ena bojazen, da bo kaj narobe, da se bo kaj zapletlo, in potem enostavno drvijo v veliki večini mimo. So pa tudi ljudje, ki se ustavljajo. Poklepetamo."

Joras težav v zadnjem času nima. Kaj se je spremenilo od takrat, ko je temperatura ob meji, ki še ni določena, pogosto presegla vrelišče? "Republika Hrvaška je dojela, da če hoče živeti v družbi civiliziranih družb, kot Evropska unija je, se mora temu prilagoditi. In oni so se prilagodili. Ne vsiljujejo več ničesar in dejansko ni razloga, da bi klical na pomoč medije in pa predstavnike Republike Slovenije na slovenskem ozemlju," pravi Joras.

Joras še danes trdi, da hrvaški represivni organi okupirajo slovensko ozemlje. To bi pokazal tudi arbitrom, če bi se morebiti odločili za ogled stanja na terenu. Iz nezaupanja do slovenske politike in uradnikov je tudi sam pisal v Haag: "Sam sem se obrnil na predsednika arbitražnega sodišča in sem ga zaprosil: če bodo oni hodili v ta prostor, ga naprošam, da se oglasijo tudi v tem prostoru, da od ljudi, ki so direktno prizadeti, slišijo iz prve roke."

Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je Jošku Jorasu pred kratkim plačal odškodnino z obrestmi. Pred desetletjem ga je namreč razžalil. Leta 2004 je zanj dejal, da je "norček v funkciji drugega". Joras se je na plačilo odškodnine odzval z besedami: "S tem sem dobil zadoščenje, da le ne morejo politiki početi tistega, kar oni hočejo."

Joras na domu nima več registrirane turistične dejavnosti, a ne izključuje, da bi jo nekega dne spet imel.

Daljšemu pogovoru novinarke Radia Koper Tjaše Škamperle z Joškom Jorasom lahko prisluhnete spodaj.