koline, koljereja ali praščina je bil včasih na vasi pravi praznik. Danes ljudje doma sicer še koljejo, vendar ne na tak način kot nekoč.

Včasih so skoraj pri vsaki kmetiji na vasi gojili prašiče. Te so po navadi konec leta, ko se je ohladilo in ni bilo več sveže krme za živali, zaklali, da so si pripravili koline. Furež je bil za kmete pravi praznik, saj so se zbrali iz vse vasi, drug drugemu pomagali in se poveselili. Ker je ta običaj marsikje skoraj povsem izumrl, so se Gamsi odločili, da ga obudijo in celo prikažejo javnosti.

In kdo so Gamsi? To je skupina 15 malo močnejših fantov iz Posavja, ki uspešno tekmujejo v vlečenju vrvi in bodo tako pridelane domače dobrote s pridom pokurili. Seveda sami radi tudi kaj dobrega pojedo in se poveselijo, zato so na ta praznik povabili tudi druge.

Po mnenju enega izmed Gamsov, Jožeta Lisca, ki dela v sevniški klavnici, je za koline najbolj primeren doma krmljen prašič; za pečenko težak okoli 120 kilogramov, za salame pa od dvesto naprej. Sami so za koline uporabili velikega prašiča, saj je imel skoraj 430 kilogramov.

Furež je bil nekoč precej naporen
Včasih je bil furež zelo naporno delo, zato so si ljudje med seboj pomagali. Trajal pa je kar nekaj dni. Franc Čučnik ugotavlja, da je zdaj to delo precej lažje, in ob tem dodaja:

"Včasih ni bilo nobenih strojev za mletje, zato so vse rezali na roke. Ni bilo niti topov niti mešalcev. Zato je bilo tudi manj klobas in salam, ker enostavno tega niso delal na veliko, ker niso mel kje shranjevati, saj ni bilo zamrzovalnih skrinj in omar."

Vsak kos prašičjega mesa je imel nekoč tudi svoje ime, po navadi je bil namenjen določenemu kmečkemu opravilu ali družinskemu dogodku. Seveda je bil furež tudi priložnost za prijetno druženje in veseljačenje. Zato je ta marsikje potekal ob zvokih harmonike in bolj ali manj ubranem petju.

Gamsi so iz 430 kilogramov težkega prašiča naredili salame, suhe klobase, pečenice in krvavice, nekaj mesa so dali v dim, nekaj pa uporabili svežega. Pripravili so tudi nekaj masti in scvrli ocvirke. Vse to tudi zato, da ta običaj ne bo šel v pozabo in da bodo ljudje v mestu in mlajši videli, kako se je včasih to delalo. Mnogi izmed teh so namreč prepričani, da klobase, salame, "špeh" in ocvirke pridelajo kar v trgovinah. Pa seveda ni tako.

Za MMC Goran Rovan