Mariborske predstavnike s področja kulture je seveda vznemirila napoved vodstva mariborske mestne občine, da bo zaradi pomanjkanja denarja iz proračuna za naslednje leto morda izbrisan velik del doslej uveljavljenih programov z različnih področij.

Pokop najstarejšega in najuglednejšega gledališkega festivala v državi?
Če bo Mestna občina Maribor uresničila svojo napoved, bo s tem ukinjen festival Borštnikovo srečanje, in to prav v letu, ko ta praznuje 50 let, je povedala njegova umetniška direktorica Alja Predan.

"To bi bila sramota brez primere. Še več, nakopali bi si tudi nemalo mednarodne jeze, kajti festival je v zadnjih letih postal resnično relevantna postojanka na zemljevidu evropskih festivalov, čeprav se mogoče marsikomu to sliši kot floskula," je dejala Predanova, ki si ne predstavlja, kakšne posledice bi to utegnilo imeti na mesto, ki je s kulturno ponudbo že tako ali tako podhranjeno.

Kot je dejala, bi bilo dejanje brez primere, če bi z enim nonšalantnim zamahom uničili trud vseh tistih, ki so si 50 let prizadevali, se trudili in se bojevali za Borštnikovo srečanje, da je to postalo zaščitni znak Maribora in slovenskega gledališča. Predanova verjame, da mestni svet in vsi tisti, ki bodo o tem odločali, vendarle ne bodo prevzeli vloge grobarjev in da bodo po tehtnem premisleku ugotovili, da se sredstva, ki jih mesto namenja festivalu, ne le povrnejo, temveč tudi oplemenitijo in kot dodana vrednost ostanejo Mariborčanom in mestu v trajno last.

Festival Lent spet na udaru
Za širše množice ne le v mestu, ampak tudi v Sloveniji in celo zunaj njenih meja, pa je verjetno glavno vprašanje, kakšna bo naslednje leto usoda Festivala Lent. Ta je bil zadnja leta, ob denarju, ki ga za delovanje že tako prejme Narodni dom, celo dodatno sofinanciran, za zdaj pa njegovi organizatorji še nimajo informacij, kako in kaj.

Direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, kako bo v naslednjem letu še niti približno ne vedo, saj še vedno niso prejeli predloga proračuna. Prejšnji teden so tako ustanovitelja pozvali, da jim pojasni zadeve glede neuradnih informacij, ki jih prejemajo iz medijev, a za zdaj odgovorov še nimajo.

"Zelo težko komentiram na način, kot so to storile nevladne inštitucije, ki so jim odvzeli vse, saj javni zavodi nismo niti približno seznanjeni, kaj vse in koliko bi naj odvzeli nam. Vsekakor pa se nam v Narodnem domu zdi tak poseg nedopusten in nespameten, še posebej v času, ko nam je nekako uspelo ustvariti skupno platformo pri pripravi lokalnega kulturnega programa z vsemi mariborskimi kulturniki," pravi Rukavina.

Četudi bi jim odrezali manj kot drugim, se s parcialnim reševanjem socialnih in kulturnih problemov mesta na račun najšibkejših in najmanj zavarovanih v Narodnem domu ne strinjajo in pozivajo k enotnosti, predvsem pa zahtevajo dialog, in ne arbitrarne odločitve.

Tudi Glazerjeve nagrade pod vprašajem
Mestna občina vsako leto v proračunu rezervira tudi sredstva za Glazerjeve nagrade in listine zaslužnim meščanom na področju kulture. Skupaj gre za okoli 40.000 evrov letno, večji del denarja gre za izplačilo nagrad, a je tudi to pod vprašajem za naslednje leto.