"Z današnjim podpisom uresničujemo obljubo, ki sem jo županu dal maja letos. Dodatnih 21 programov in nalog, ki jih uvrščamo v dogovor z glavnim mestom, je plod izjemno dobrega sodelovanja z mestno občino in njenim vodstvom. S tem Ljubljani omogočamo možnost za dodaten razvoj različnih področij," je ob podpisu poudaril Koritnik.

Osnovni dogovor sta Koritnik in Janković podpisala maja in je zajemal 29 programov in nalog, za katere bo vlada po ocenjeni vrednosti namenila 13,7 milijona evrov.

Podpisa aneksa je bil vesel tudi Janković, ki je ocenil, da Koritnik razume lokalno samoupravo. "Konec koncev smo vsi v istem poslu. Proračun je eden in se deli na državnega in občinskega. Če delamo skupaj v dobro povečanja kvalitete življenja naših občanov, delamo tudi v skupno dobro vseh državljanov," je poudaril.

Po županovih besedah imata sicer občina in država odprtih še veliko zadev, a te rešujejo s posameznimi ministrstvi. "Nekje smo na dobri poti, z nekaterimi pa nimamo kontakta. Ni mi treba ponovno razlagati, da je minister za kulturo škodljiv za to državo in za to mesto," je bil kritičen do Vaska Simonitija.

Glede na to, da se dogovor med državo in mestom nanaša na obdobje 2020–2023, Janković ne pričakuje, da bodo vse zadeve v dveh letih rešene. "So pa zastavljene in so napisane kot dobre za državo in za glavno mesto," je poudaril.

Aneks sicer vključuje programe in naloge, ki se nanašajo na delovno področje petih ministrstev: za javno upravo, izobraževanje, znanost in šport, notranje zadeve, zdravje in infrastrukturo ter na področje generalnega sekretariata vlade.

Med drugim bosta občina in ministrstvo za javno upravo urejala medsebojna premoženjsko-pravna razmerja glede več zemljišč in urejala razmerja glede lastništva 25 nepremičnin oziroma garaž v Ljubljani. Na področju ministrstva za izobraževanje je Koritnik izpostavil sodelovanje pri projektu NUK II, Centru znanosti, ureditev razmerij pri Križankah in Baragovem semenišču.

Prav tako aneks med drugim predvideva poglobitev Zaloške ceste ob Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ureditev Japljeve ceste ter ureditev barjanskega kolesarskega omrežja.

Rekonstrukcija Celovške, podzemni prehodi …

Med projekti so tudi rekonstrukcija Celovške ceste v štiripasovnico z dodatnimi rumenimi pasovi za LPP, z generalnim sekretariatom vlade pa bo občina sodelovala pri ureditvi Gregorčičeve ulice z izgradnjo podzemnega podhoda in izvedbi podzemnega prehoda pod Erjavčevo cesto.

Glede odnosov s premierjem Janezom Janšo je Janković dejal, da verjetno niso takšni, da bi jih ocenil kot normalne. "Je pa dejstvo, kar tudi pozdravljam, da očitno pusti ministre, da svoje odnose z mestom rešujejo na operativnem nivoju, očitno je tudi kot predsednik vlade dal soglasje, da se ta dogovor sprejme," je dejal.

"Ni treba, da se imamo radi, jaz bom še vedno ostal na levi polovici politične poloble, a ko so enkrat volitve končane, je treba enostavno delati v korist državljank in državljanov, jaz pa pravim občank in občanov, ki so na koncu iste osebe," je še komentiral sodelovanje z vlado.

Je pa Janković dejal, da je bila Ljubljana izločena iz predsedovanja Svetu EU-ja, a brez prestolnice ne gre. Mesto je na Šubičevi cesti pred DZ-jem postavilo droge in zastave držav EU-ja, saj so želeli po Jankovićevih besedah državnike in novinarje iz teh držav prijazno pozdraviti.

Čeprav je poteza naletela na nekatere kritike, so z druge strani po Jankovićevih besedah s strani meščanov dobili številne pobude, da naj ostanejo. Na podlagi tega so Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije predlagali, da zastave ostanejo tudi po koncu leta, k čemur je zavod dal soglasje. "Zastave in drogovi bodo tako ostali," je dejal.