"Ob letošnji rasti prometa za kar šest odstotkov glede na lani in zastojih, s katerimi se spoprijemamo zlasti v zadnjem obdobju, bo rekonstruirani priključek zagotovo izboljšal pretočnost prometa, obiskovalcem širšega območja BTC-ja pa omogočil lažji dostop do avtocestnega omrežja," je ob odprtju povedal predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak.

Občutnejše izboljšanje pretočnosti prometa je napovedal na začetku septembra, ko naj bi končali obsežna obnovitvena dela na severni obvoznici med Zadobrovo in Novimi Jaršami. Zaradi njih bodo deli danes odprtega priključka občasno še vedno zaprti.

Odprtje priključka je kot veliko pridobitev pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki ga veseli, da uspešno potekajo tudi druga dela na prometni infrastrukturi v Ljubljani. "Prenova nadvoza Dunajske ceste nad severno obvoznico poteka celo hitreje od časovnice," je poudaril.

Predsednik upravnega odbora BTC-ja Jože Mermal pa je nadgradnjo prometnic poudaril kot pomemben vidik gospodarskega razvoja.

Hajdinjak je dodal, da se na Darsu z vso resnostjo zavedajo težav, ki jih povzroča nenehna rast prometa. Ob tem je zavrnil očitke, da je za pogoste zastoje na cestah krivo slabo usklajevanje med deležniki.

Tudi Janković je poudaril, da v sodelovanju z Darsom delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi povzročili čim manj gneče na cestah. "Vendar pa je jasno, da cest ni mogoče obnavljati brez omejitev prometa," je dejal.

Dars za gradnjo dodatnega pasu na obvoznici

Pri vsakodnevni vožnji proti prestolnici vozniki slabo pretočnost prometa občutijo predvsem na ljubljanski obvoznici in vpadnicah nanjo, kar bi po Hajdinjakovih besedah najlažje rešili z gradnjo tretjega voznega pasu.

"Če bi bilo odvisno zgolj od Darsa, bi se po tretjem pasu že vozili. Žal se zadeva upočasnjuje zaradi pridobivanja okoljevarstvenih soglasij," je dejal in med drugim navedel gradbeno dovoljenje za širitev odseka Koseze–Kozarje v šestpasovnico, ki je že v postopku pridobivanja, nato pa bodo lahko takoj začeli dela.

Glede očitkov, da širjenje avtocest ni skladno z načrti o varstvu okolja, je dejal, da so poleg širitve avtocestnega obroča nedvomno pomembni tudi ukrepi trajnostne mobilnosti z javnim potniškim prometom in krepitev železniške infrastrukture. "Vendar pa bi glede na hitrost postopkov umeščanja v prostor in sprejemanja državnih prostorskih načrtov država ta projekt morala začeti že pred desetletjem," je poudaril. Pomen tretjega voznega pasu je poudaril tudi Janković.

Razpis za sekcijsko merjenje hitrosti

K izboljšanju razmer na cestah naj bi z umiritvijo prometa prispevalo tudi sekcijsko merjenje hitrosti na najbolj kritičnih odsekih. Trenutno pripravljajo razpisno dokumentacijo, razpis pa bo po Hajdinjakovih besedah predvidoma objavljen do konca poletja.

Spremembe na bolje pričakuje tudi od okrepljene prisotnosti policije na avtocestah, o čemer sta na začetku tega tedna govorila z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem. Kakšna bo organiziranost policije na avtocestah, ni stvar Darsa, je pa avtocestna policija pripomogla k večji varnosti in zmanjšanju zastojev, je dodal.

Ministrica za infrastrukturo obiskala gorenjska gradbišča

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in direktor direkcije za infrastrukturo Bojan Tičar sta si ogledala gradbišča na gorenjskih cestah. Kot sta povedala, dela na blejski južni obvoznici in obvoznici Hotemaže–Britof dobro napredujejo, rešujejo pa tudi zaplete pri gradnji kolesarske steze Bled–Bohinj.

Bratušek je najprej obiskala gradbišče obvoznice Hotemaže–Britof, kjer dela potekajo celo hitreje, kot je bilo načrtovano. Tako bi bila lahko končana približno pol leta pred rokom. Glede zahtev prebivalcev na tem območju je zagotovila, da bodo, ko bo cesta končana, opravili meritve in ukrepali, bodisi s protihrupnimi ograjami bodisi z drugimi potrebnimi ukrepi. Nato si je ogledala tudi pred kratkim zgrajeno novo krožišče pri Šobcu in gradbišče prve faze blejske južne obvoznice, ki obsega gradnjo krožišča na Betinu.

Pred prihodom na Bled je izkusila prometni zastoj, kakršni so na tem mestu stalnica, zastoje na gorenjskih cestah pa povzročajo tudi različna gradbena dela, trenutno predvsem prenova gorenjske avtoceste. Ministrica ljudi prosi za razumevanje in strpnost. "Vsaka investicija, če ni ravno novogradnja, seveda na neki način posega v obstoječe ceste," je pojasnila, a poudarila, da so po izvedbi investicij vsi zadovoljni.

Za zmanjšanje prometnih zastojev bo ključno dokončanje blejske južne obvoznice, kjer trenutno poteka le gradnja prve faze. "Z ministrico se strinjava, da je treba čim prej načrtovati nadaljevanje gradnje, saj je stanje ob prihodu na Bled zdaj res skoraj nevzdržno," je dejal blejski župan Anton Mežan in opozoril, da če bo ostalo zgolj pri novem krožišču na Betinu, potem ne bo nič rešeno.

Posebna težava pa se je pojavila pri gradnji kolesarske povezave Bled–Bohinj. Tudi ta sicer, zlasti na bohinjski strani, kjer se že bliža zaključnim delom, za zdaj poteka v skladu s terminskim načrtom, vendar pa se je v ozki soteski, kjer so mogoče rešitve omejene, pokazalo, da pot ne bo mogla potekati, kot je bilo projektirano.

"Na direkciji imamo več kot 800 cestnih in nekaj več kot 60 železniških projektov in mi temu ne rečemo težave, ampak izzivi, ki jih absolutno sproti rešujemo. Čisto vseh stvari se tudi v projektu ne da načrtovati, zgodijo se izredne situacije, ki pa jih potem na terenu skupaj s projektanti, nadzorniki in izvajalci rešujemo, tako je po celotni Sloveniji," je glede zapletov pri kolesarski povezavi dejala ministrica.