Mestna občina Ljubljana se je z novinarsko konferenco odzvala na razpravo o kanalizacijskem kanalu C0, ki bo speljan čez vodovarstveno območje druge stopnje. Nasprotniki kanala namreč opozarjajo, da bi bilo v primeru potresa in izteka kanalizacije ogroženih 300.000 Ljubljančanov, ki bi ostali brez pitne vode.

Direktor javnega podjetja VOKA Snaga Krištof Mlakar je v uvodu zatrdil, da so pri gradnji izbrali najboljši zaščitni material, pri čemer so upoštevali tudi možnosti potresa. Če bi se kar koli zgodilo, bi zaprli dotok in ga preusmerili na zadrževalnik na Brodu. "Dodali smo tudi betonsko kineto, skozi katero ne more priti nič in ima kamero, ki pregleduje zunanjo in notranjo stran cevi, spojki z dvema peresoma pa se v primeru potresa premikata in omilita pritiske." Pri tem je dodal, da bi najverjetneje v primeru res hudega potresa najprej ostali brez elektrike, zato vode predvsem ne bi mogli črpati po vodovodu. Četudi nepogrešljivosti elektrike in pitne vode ni ravno mogoče primerjati.

"Premer cevi s presojo vplivov na okolje nima nobene zveze"

Novinar Televizije Slovenija je v oddaji Tarča, 21. novembra, poročal, da je umestitev cevi, ki ima premer večji od 1,2 metra, zahteven objekt in bi bilo zato treba pri izgradnji kanalizacijskega kanala C0 opraviti presojo vplivov na okolje. Na vprašanje, zakaj se to ni zgodilo, je direktor VOKE Snage, Mlakar, odgovoril: "Eno je gradbena, drugo je okoljska zakonodaja, premer cevi s presojo vplivov na okolje nima nobene zveze."

"Presoja vplivov na okolje v linijskem objektu premera 100 cm je potrebna, če skozenj teče radioaktiven material. A ne zaradi premera, temveč ker neki organ, ki presoja z okoljskega vidika, določi, ali boste to in to peljali tam čez, zato je treba narediti presojo vplivov na okolje. Premer s tem nima zveze."

Sorodna novica Kako sporna je kanalizacija, ki bo tekla čez ljubljanski vodonosnik?

Na MMC-ju smo namreč poročali, da je kanal C0 poseben tudi zato, ker je cevovod precej velik in zato tehnološko zahtevnejši. Na vprašanje, zakaj izbira cevi premera 1,2 metra, Mlakar odgovarja: "Ker imamo določene standarde in ne moremo dimenzionirati cevi tako, da bo popolnoma polna. Ker je treba gledati vnaprej in ker je treba zagotavljati varnost. Cev ne more biti ves čas popolnoma polna, ampak se bo polnila nekje v 40 odstotkih v obilnih padavinah ali pa v primeru vzdrževanja zadrževalnika na Brodu."

"Zanimivo, da nas sprašujete, kako komentiramo očitke. Nismo si sami pisali gradbenega dovoljenja in ne soglasja. In ko govori minister za okolje, da je odkril določene nedoslednosti, govori za svoje službe, ne za MOL," pa je odgovoril Janković namigujoč na Agencijo RS za okolje, ki se v postopkih ni odločila za presojo vplivov na okolje pri umestitvi kanala C0. "Če sem prav razumel, oni sami sebi nekaj očitajo."

"V Stegnah imamo betonsko kanalizacijsko cev, ki teče neposredno ob Klečah, a se o tem nihče ne pogovarja. Žal mi je, da stroka, ki je dobra, pada pod vpliv politikantstva. Gradnjo kanala bomo nadaljevali," je dejal Janković. Kot je večkrat poudaril, gre pri pomislekih za izgradnjo kanala predvsem za politično zaroto proti njemu.

"Boljše rešitve ni"

Mlakar je tudi zatrdil, da primernejše trase in boljše rešitve od kanala C0 ni. "Tudi alternative smo zelo strokovno pregledali." Kot je pojasnil, sta obstajali še dve opciji. Prva je bila, da bi kanalizacijo speljali na Celovško cesto in nato dalje do centralne čistilne naprave Zalog, kar bi bilo že zaradi gradnje po mestu zelo neugodno. Druga opcija pa je bila razširitev čistilne naprave na Brodu. A po besedah Mlakarja manjše čistilne naprave ne omogočajo enakih standardov kot večje.

"Nikakor ni nobene nevarnosti za vodooskrbo (...) Ljubljana cela stoji na vodovarstvenem območju takšne ali drugačne vrste," je zatrdil Mlakar in zavrnil navedbe, da bi se v primeru hujšega potresa lahko zgodilo onesnaženje vode.