Krožni potenciali Ljubljane 2021–2027 je prvi tovrstni strateški dokument občine, ki po besedah vodje občinskega oddelka za varstvo okolja Nataše Jazbinšek Seršen vključuje tudi obstoječe dobre prakse mesta. "Teh dobrih praks je res veliko," je poudarila in naštela energetsko sanacijo občinskih objektov, predelavo invazivnih tujerodnih rastlin v koristne materiale in izdelke, uporabo higienskega papirja iz odpadne embalaže, odslužen mestni avtobus, predelan v mobilni mladinski center.

"Ne glede na to, da je to prva strategija, je mesto na tem področju vseskozi aktivno in tudi na mednarodni ravni prepoznano kot napredno krožno mesto," je dejala. Občina je pri pripravi strategije sodelovala z več kot 100 različnimi deležniki, v njej pa so določili štiri prednostna področja: krožne rešitve za zmanjšanje uporabe plastične embalaže in plastičnih izdelkov, preprečevanje nastajanja zavržene hrane, zmanjšanje količin odpadnega tekstila in povečevanje souporabe ter ponovne uporabe električne in elektronske opreme.

Svetniku iz vrst NSi Jožefu Horvatu se zdi strategija potrebna. "Moramo pa gledati tukaj na celoto in se zavzemati za to, da nam ni vseeno," je dejal. Da je program dober, je dejala tudi svetnica iz vrst SDS-a Ida Medved, jo je pa zanimalo, kako bo občina reševala težave s pobrano plastiko, ki se ji ne moremo izogniti. "V strategiji piše, da boste ljudi ozaveščali z raznimi programi in delavnicami, nikjer pa ne piše, da boste pritiskali tudi na industrijo in veletrgovce, ki večino stvari embalirajo v plastiko," je poudarila.

Tudi njena strankarska kolegica Mojca Škrinjar je strategijo označila za dobro, upa pa, da bodo sledili tudi operativni dokumenti, ki bodo ponujali praktične rešitve za probleme. Zanimalo jo je, ali občina načrtuje kakšna obrtna območja, kjer bi se predelovalo oz. na novo oblikovalo določene materiale, kot so plastika, steklo in tekstil. "Treba je razmišljati o tem, kdo ga bo predeloval, kako ga bodo uporabili, verjetno tudi o manjših šiviljskih obratih butične narave, ki bodo lahko uporabljali predelan tekstil," je pojasnila.

Maruša Babnik, prav tako iz svetniškega kluba SDS, pa je poudarila pomen izobraževanja, pri čemer je ocenila, da šole in vrtci v Ljubljani o recikliranju zelo veliko učijo in bi lahko otroci o tem učili marsikaterega odraslega. V strategiji pa Babnikova pogreša "kakšno številko", da bi bilo po koncu njenega izvajanja jasno, kje jo je treba nadgraditi.

Sorodna novica Se Šiška spreminja v "betonsko džunglo"? Stanovalci napovedujejo obrambo zelenic.

Razprave o gradnji blokov na zelenicah ŠS6 ni bilo

Na seji mestni svetniki niso razpravljali o predlogu sprememb občinskega prostorskega načrta, ki na zelenicah v Šišenski soseski 6 omogoča gradnjo štirih stanovanjskih blokov, čemur nasprotujejo okoliški prebivalci in del mestne opozicije. Točko je z dnevnega reda umaknil župan Zoran Janković.

Načrti javnih podjetij

Mestni svetniki so danes spregovorili tudi o poslovnih načrtih javnih podjetij Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Žale. V prvem načrtujejo, da bodo letos imeli 17,95 milijona evrov prihodkov in 17,57 milijona evrov odhodkov. Čisti dobiček je načrtovan v višini nekaj manj kot 380.000 evrov. Javno podjetje Žale pa načrtuje prihodke v višini 10,07 milijona evrov in odhodke v višini skoraj 10 milijonov evrov, pri čemer bi čisti dobiček znašal okoli 80.000 evrov.