Ali ga jezi beseda gentrifikacija, o futuristični poglobitvi železniških tirov, o barvni lestvici ministrov ter o 32 tisoč občanih, ki jih je sprejel v prvih štirih županskih mandatih.
Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da je družba Rastoder nedokončani trgovski del Stožic prodala družbi MG Mind iz Bosne in Hercegovine. Ali pri vsem tem resnično obstaja interes, da se dokonča in oživi tudi ta del Stožic, ali gre le za dobičkonosno prodajo terjatev?
Gospod Rastoder se je pred šestimi leti odločil, da od slabe banke kupi terjatve do Stožic. Pa ne zato, da bi vodil trgovsko središče, ampak preprosto zato, ker je imel dovolj denarja. Pred novim letom je našel novega kupca, MG Mind, ki se je odločil, da bo ta projekt dokončal. Moja prva želja je, da se nedokončani del Stožic, ki je v lasti zasebnika, počisti, torej vsa trava, drevesa, vsa umazanija. Srčno upam, da bo letos odprt tudi trgovski del, kajti ko so se v javno zasebnem partnerstvu gradile Stožice, je padla odločitev, da v športnem delu parka ne bo nobene restavracije, bifeja, saj bo obiskovalcem to ponujal trgovski del središča. Vsako leto imamo na športnih dogodkih, koncertih in drugih prireditvah milijon obiskovalcev, zato komaj čakam, da se odpre trgovski del. Trdim, da bo to eno najboljših nakupovalnih središč, ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi. Vse bo znano do poletja, če bo takrat že zgrajena ploščad oziroma streha na tem delu južno od stadiona, tam bo še eno igrišče za treninge za nogometni klub Olimpija.
Po štiridnevni popolni zapori Dunajske ceste v začetku januarja se nadaljujejo gradbena dela na železniškem nadvozu. Pravite, da bo prihodnji dve leti in pol življenje okoli železniške postaje izjemno težko in pestro. Večkrat tudi poudarite, da je ob vašem nastopu položaja župana tedanja vlada Ljubljani odvzela 58 milijonov proračunskega denarja na leto, kar je v 17 letih županovanja zneslo skoraj milijardo evrov. Ali bi bili PCL, Emonika in ureditev tega dela mesta drugačni s tem dodatnim denarjem v mestnem proračunu?
Absolutno. Že od vsega začetka zagovarjam idejo poglobitve železniških tirov. Ko sem bil na obisku pri županji Madrida, mi je pokazala poglobitev avtoceste skozi mesto v približno enaki dolžini 20 kilometrov, ki je stala dve milijardi evrov. Če bi dobili to dodatno milijardo evrov, bi skušal motivirati državo, ker železnica je v njihovi pristojnosti, da bi se odločila za poglobitev tirov in s tem razbremenitev mesta. In sicer na eno stran proti Primorski, na drugi proti Gorenjski in tretji proti Zalogu. Z državo se bomo skušali dogovoriti, da bi izpeljali tivolski lok, ki bi glavno železniško postajo razbremenil dela tovornega prometa. Prizadevali si bomo tudi za to, da v programu ostane poglobitev tirov, pa čeprav se bo to zgodilo čez 50 let. Denar za to se bo prej ali slej našel. Če upoštevamo vidik varovanja okolja, zastoje na cestah in v letalskem prometu, mislim, da bi bila hitra železnica Dunaj–Carigrad, s povezavo z Benetkami za to regijo izjemno pomembna, uporabna in veliko bolj čista. Če bi iz Ljubljane v Beograd lahko prišli z vlakom v dveh urah in pol, nihče ne bi niti pomislil na letalo ali avto.
Mesto in država sta pogosto v interakciji, vi ministre vlade razvrščate po barvah, vendar ne politično ideoloških, ampak glede na uspešnost sodelovanja z njimi. Vas ob vsem tem še kdaj zamika, da bi pisarno na Magistratu še enkrat poskušali zamenjati za vladni kabinet na Gregorčičevi?
Ne. Roberta Goloba kot premiera podpiram, mislim, da mu bo uspelo popraviti tudi nekatere napake, ki jih je naredil pri kadrovanju. Mislim, da mu bo uspelo izpeljati in končati tri ključne projekte: sanacijo po poplavah in izgradnjo nadomestnih objektov na nepoplavnih območjih, pogajanja s sindikati, tudi z zdravniki in sodniki, ker je treba spoštovati odločbe ustavnega sodišča, ter tretje področje zdravstvena reforma. Če k temu dodamo še izgradnjo stanovanj, vsaj tretjino od števila zapisanega v koalicijski pogodbi, jim dela do konca mandata ne bo zmanjkalo. Pred desetimi leti sem bil pripravljen s svojim načinom dela voditi vlado, zdaj tega naboja ni več in rad bi dokončal delo v Mestni občini Ljubljana.
Ker že govoriva o vladi, med njenimi prednostnimi nalogami je bila tudi depolitizacija RTV Slovenija. Javni RTV-servis se je znašel v nezavidljivem finančnem položaju. Kako bi vi rešili finančno prihodnost RTV in uredili stabilno dolgoročno vzdržno financiranje?
Tako kot ne nameravam oditi na Gregorčičevo, tudi na Kolodvorsko ne bom prišel. (smeh) Jaz sem redni gledalec informativnega programa nacionalne televizije, Slovenska kronika se mi zdi vrhunska oddaja, pri nas doma vedno poslušamo Radio Slovenija. Če me sprašujete o prihodnosti RTV-hiše, bi rekel, da je treba najprej določiti program, programske prioritete nacionalnih RTV-programov. Druga točka so kadri. Če drži, kar je o množici uredniških delovnih mest zapisal nekdanji član nove uprave RTV Slovenija Simon Kardum, je to povsem nerazumno podobno kot to, da ima Slovenija 212 občin. Sprejeti je treba nov organigram in na ključna mesta postaviti najboljše kadre. Oblikovati je treba ekipe novinarjev, ki imajo radi ta poklic, ga spoštujejo in ga tudi odlično opravljajo. Na zaslonih še vedno pogrešam Slavka Bobovnika, čeprav je znal biti tudi v pogovorih z mano zelo oster in neizprosen novinar. Potem pa sledi finančni del. Absolutno bi vztrajal pri tem, da je treba povišati znesek RTV-prispevka, ker je v programu tudi veliko takšnih oddaj in vsebin, ki nimajo tržnega potenciala. Če smo se odločili, da imamo programe za različne ciljne skupine, prenose iz Državnega zbora, večjezičnost … potem moramo to tudi plačati. Je pa res, da je dobre vsebine posledično tudi lažje tržiti.
Že v prvi predvolilni kampanji leta 2006 ste napovedali kopanje v Ljubljanici, ta drzna napoved se do danes še ni uresničila.
Tudi to bom dočakal. Z dobrimi odnosi s sosednjimi občinami smo dosegli, da v Ljubljanici ni več škodljivih odplak, naslednja naloga je, da očistimo Rakovo Jelšo, tam smo že prenovili polovico kanalizacije, druga polovica še vedno predstavlja problem zaradi enega lastnika zemljišča. Vendar bo tudi tam v celoti obnovljena kanalizacija, kar pomeni, da bo po tem Ljubljanica čista od izvira do izliva v Savo. Že lani je bilo 250 dni primernih za kopanje v Ljubljanici, ko bo končana Rakova Jelša, se bova z direktorjem (o. p. direktorjem VOKA Snaga) zapeljala s čolnom, "zabetonirala" vse izpuste in v Ljubljanici se bo mogoče kopati. Poleg tega imamo še nov projekt, štirje partnerji smo se zavezali, da bomo v prihodnjih letih uredili tudi vse bregove Ljubljanice in dostopne poti do nje po vzoru Špice.
Vedno ste bili tesno povezani s športom, te dni ste postali ponosni lastnik prav posebnega športnega dresa.
To je dres našega zlatega kapetana Gorana Dragića, mojega mladega prijatelja, ki mi je zelo blizu, lahko bi rekel, da mi je kot sin. Ne gre samo za dres, na njem je posvetilo, ki kaže na medsebojen spoštljiv odnos, zahvala tudi za trenutke, ko sem mu stal ob strani. Šport me je marsičesa naučil, ko sem bil dejaven pri Krimu in Rokometni zvezi Slovenije. V bistvu je vloga prvega človeka RTV, župana Ljubljane ali katera koli druga enaka vlogi trenerja ekipnega športa. Trener mora vsakomur najti pravo mesto v ekipi, ga motivirati in tudi zaščititi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje