Ti so najpogosteje odprti od šestih zjutraj do pol petih popoldne in starši otroke pogosto težko pravočasno odpeljejo iz vrtca.

"Zelo je stresno, ker se veliko stvari ne konča do petih – včasih so kakšni sestanki in podobne zadeve, in potem si res ves nervozen," nam opisuje mama dveh otrok. Po starejšo hčerko je nekoč še hitela, po mlajšega sina pa zdaj mamica Katja v vrtec Ledina iz službe prihaja mirneje.

"Pred leti je bil tudi naš vrtec odprt do 17. ure, ampak na podlagi ankete in potreb staršev zaradi daljših delovnikov smo potem tudi mi podaljšali čas do pol šeste ure," pojasnjuje pomočnica ravnateljice tega vrtca Andreja Kuder.

Delovni čas vrtca? "Po dogovoru s starši."
"Ustanoviteljice vrtcev so lokalne skupnosti, zato je tudi delovni čas vrtcev predmet dogovora med vrtcem in lokalno skupnostjo ter med vrtcem in starši," pravijo na ministrstvu za izobraževanje.

V šolskem letu 2018/2019 bo v slovenske vrtce vključenih predvidoma okoli 87.000 otrok, število vpisanih otrok pa se med šolskim letom običajno povečuje. Otroci bodo vključeni v 108 samostojnih javnih vrtcev, v 226 vrtcev pri osnovnih šolah ter v 88 zasebnih vrtcev.

V Mestni občini Ljubljana (MOL) je 23 javnih vrtcev, ki delujejo na 105 lokacijah, in sicer v 785 oddelkih. V šolskem letu 2018/2019 je v ljubljanske javne vrtce vključenih več kot 13.000 otrok, so nam sporočili z MOL-a. "Večina ljubljanskih vrtcev je odprta do 17. ure," pravijo.

Vrtci skladno z zakonodajo izvajajo dnevne programe, ki trajajo za posameznega otroka največ 9 ur dnevno, lahko pa se izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično.

Ledina na Resljevi v centru mesta je edini javni vrtec v prestolnici, ki izvaja tudi popoldanski program. Otroci pridejo šele za kosilo in nato tam lahko ostanejo vse do 21. ure zvečer. Na olajšanje njihovih zaposlenih staršev.

"To so starši, ki so v službah pretežno v popoldanskem času – od profesorjev, profesorjev v glasbenih šolah, medicinskih sester, trgovk, trgovcev," pojasnjuje Kudrova.

Čakalna vrsta za popoldanski program
Izmenični program – en teden dopoldne, drug teden popoldne – pa poleg Ledine izvajajo še v vrtcih Jarše, Kolezija, Ledina, Vodmat in Zelena jama. Kljub vse daljšemu delovniku staršev na ljubljanski občini odgovarjajo, da že kar nekaj let ne zaznavajo potreb po večjem številu izmeničnih in popoldanskih programov.

Pravijo, da vrtci vsako leto opravijo analize potreb staršev glede programov in poslovnega časa in tako za vsako šolsko leto prilagodijo organizacijo dela.

Čeprav na ljubljanski občini torej zatrjujejo, da ne opažajo potreb po daljšem poslovnem času javnih vrtcev, je povpraševanja po taki obliki varstva tudi v vrtcu Ledina več, kot je prostih mest, zato je nekaj otrok še vedno na čakalni listi za popoldanske oddelke. Na potrebe staršev zato želijo odgovoriti tudi v nekaterih zasebnih vrtcih.

Zasebni vrtci se prilagajajo povpraševanju
"Povprašujejo predvsem taki starši, ki nimajo standardnih delovnikov, kar pomeni, da služb ne končajo pred 16.00 ali 17.00, zato smo se odločili, da jim ponudimo delovnik vrtca do osmih zvečer," pravi Petra Perčič, direktorica novoodprtega zasebnega vrtca Lepa zgodba v bližini ljubljanskega kliničnega centra.

"Prvi odzivi so – če lahko tako rečem – hvaležni. Zato ker se lahko znajdeš sicer v resni zagati, ker nimamo vsi pri roki babic in dedkov, da bi nam priskočili na pomoč, če ne moremo pravočasno po otroka. V nasprotnem primeru pa moraš nekoga najeti, plačati, da ti gre po otroka in je z njim, dokler se ne vrneta starša iz službe," pravi Perčičeva, ki meni, da morajo vrtci poskrbeti za vse otroke – tudi za otroke tistih staršev, ki vrat pisarne ne zaprejo že sredi popoldneva.