V raziskavi, ki so jo opravili Zavod za gradbeništvo, arhitekturni Studio Krištof in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, so vzeli pod drobnogled 15 stolpnic v središču Ljubljane, ki so bile zgrajene med leti 1959 in 1965. V tem obdobju še niso veljali predpisi o potresno odporni gradnji. Kot pravi Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo, bi bilo za vse stolpnice najbolj smotrno rušenje in nato nadomestna gradnja, a se da pri desetih objektih ustrezno protipotresno varnost doseči že z notranjo oziroma zunanjo utrditvijo. ''Za opečne stolpnice bi bila primerna tako imenovana zunanja utrditev, pri stavbah z monolitnimi betonskimi stenami, v katerih ni armature, bi bila potrebna notranja utrditev, se pravi oblaganje vseh sten z armiranobetonskimi oblogami.'' Za stolpnice v Štefanovi, Rozmanovi, Pražakovi in Cigaletovi ulici ter na Hrvatskem trgu, pa strokovnjaki ne vidijo druge rešitve kot rušitev. ''Polovičnih rešitev ni,'' ob tem dodaja Lutmanova in poudarja, da bi zniževanje standardov pripeljalo do ogrožanja življenj.

Za sanacijo odgovorni lastniki stanovanj

Na Mestni občini Ljubljana, kjer so raziskavo naročili, pojasnjujejo, da rezultati raziskave samo nakazujejo možne rešitve in da je skrb za potresno varnost stavb predvsem naloga lastnikov. Sami se lahko odločijo, ali predloge sprejmejo ali ne. So pa posegi za povečanje potresne varnosti povezani z velikimi stroški. Tako zunanje kot notranje utrditve naj bi stale v povprečju 5 milijonov evrov za zgradbo oziroma več kot 110 tisoč evrov za stanovanjsko enoto. Nadomestne novogradnje pa bi stale v povprečju skoraj 8 milijonov evrov, kar pomeni slabih 180 tisoč evrov na gospodinjstvo. Lastniki stanovanj so v skrbeh. Kot pravijo, jih nevarnost skrbi, težave imajo tudi pri prodaji stanovanj. Nekateri etažni lastniki so prepričani, da so bili standardi potresne varnosti v raziskavi postavljeni nestvarno ter da bi lahko v tovrstnih primerih upoštevali tudi človeški dejavnik in merila nekoliko prilagodili. ''Standard Evrokod 8 predpostavlja stoodstotno varnost, ne drži pa, da mora biti stoodstotna varnost, da stolpnica preživi oziroma se ne podre ob hujšem potresu. Verjetno tudi stare Ljubljane ne bomo kar porušili, ker ne dosega standarda Evrokod 8,'' razmišlja arhitektka in stanovalka v eni od ogroženih stolpnic Nika Grabar.

V Ljubljani ogroženih več kot 2000, v Mariboru okoli 550 objektov

Reševanja problematike potresne odpornosti stavb se bo morala prej ali slej lotiti tudi država, saj Slovenija leži na potresno zelo dejavnem območju, stavb z neprimerno potresno varnostjo pa naj bi bilo samo v Ljubljani več kot 2000, v Mariboru pa okoli 550. Med nevarnimi stavbami je tudi več šol in drugih javnih ustanov, opozarja doktor Peter Fajfar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. ''V Sloveniji je 39 šol, ki so bile grajene v najbolj kritičnem času in po sistemu, ki je potresno neodporen, 14 od teh je v Ljubljani. Po svetu imajo predvsem za šole in bolnišnice poseben sistemski pristop. Pri nas ga žal ni.'' Medtem ko je pri stanovanjskih objektih precejšnja ovira zasebna lastnina, pa pri javnih ustanovah država nima razlogov, da se ne bi lotila protipotresne sanacije takoj, dodaja. Strokovnjaki opozarjajo še, da ima Slovenija neprimerno zakonodajo, saj je trenutno za kakršen koli protipotresni ukrep potrebno stoodstotno soglasje lastnikov, kar se v praksi velikokrat izkaže kot nemogoča zahteva.