Sorodna novica Zaradi sečnje dreves bo do petka zaprtih več pešpoti na Ljubljanskem gradu

Iz ljubljanske občine (MOL) so sporočili, da bo v četrtek in predvidoma v petek helikopter na brežino dostavil samo še strojno opremo za vrtanje sider za montažo podajno-lovilne mreže in visokonatezne ograje. Hkrati bodo potekala še redna arboristična vzdrževalna dela nad potmi in parkirišči.

V sredo se je pri sečnji na pobočju grajskega griča odlomil del drevesa in zdrsel po pobočju do hiše na Mestnem trgu 8. Pri tem je nastala manjša gmotna škoda, poškodovan ni bil nihče.

"Po trenutni oceni je poškodovanih šest strešnikov, del žleba in okenska polica, nastale so tudi manjše poškodbe na fasadi in gradbenem odru ob objektu. Delavci Tise, d. o. o., so drevo že odstranili iz atrija, vzpostavili stik z upravnikom objekta in se dogovorili za odpravo škode," so še sporočili iz Mola.

Večina pešpoti na Ljubljanski grad ostaja zaprtih do vključno petka med 7.30 in 17. uro. Grad je v tem času dostopen izključno z vzpenjačo, ki vozi med 9. in 22. uro.

Gozdarska stroka: Na strmih pobočjih je pomembna redna nega gozda

Z oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so se odzvali na kritike glede sečnje – prav strokovno mnenje biotehniške fakultete je bilo namreč podlaga za odločitev o poseku 205 dreves. Kot so spomnili, urbani gozdovi, med katere spada tudi gozd na grajskem griču v Ljubljani, opravljajo številne ekosistemske storitve in imajo pomembne vloge: "Drevesa izboljšujejo kakovost zraka, ohranjajo biotsko raznovrstnost, blažijo ekstremne vremenske razmere, zmanjšujejo učinke urbanega toplotnega otoka, izboljšujejo kakovost vode, varujejo sebe in gozdna tla (varovalna vloga), varujejo infrastrukturo, objekte in ljudi pod gozdom (zaščitna vloga), imajo kulturno in estetsko vrednost ter omogočajo rekreacijo in sprostitev."

A za ohranjanje vseh teh vlog je, kot opominjajo, z gozdovi treba aktivno gospodariti na podlagi usmeritev gozdarskih strokovnjakov, ki dobro poznajo ekologijo gozda in razmeram prilagojene gozdnogojitvene in tehnične ukrepe. V določenem trenutku lahko namreč velika drevesa na strmih pobočjih ogrozijo svojo varovalno vlogo, "saj presežejo kritično maso in zaradi svojih dimenzij, nagnjenosti in slabega zdravstvenega stanja postanejo neposredno nevarna za spodaj ležeče stavbe in ob izruvanju postanejo vir padajočega kamenja".

"Na strmih pobočjih je zato pomembna redna nega gozda v smislu pospeševanja velike gostote mlajših, stabilnih in vitalnih dreves manjših do zmernih dimenzij in odstranjevanja dreves večjih dimenzij, še zlasti asimetričnih in/ali slabo vitalnih, ter takih z znaki poškodb. Na tak način hkrati sproščamo obstoječ pomladek drevja in skrbimo za trajno ugodno stanje varovalne in zaščitne vloge gozda," so še zapisali.