Samo Lozej na novinarski konferenci ljubljanske občine (MOL) pojasnil, da se omrežnina za plin od leta 2018 ni povečevala in se je celo nekoliko zniževala. Ker pa je Energetika Ljubljana s 1. januarjem tudi za sedem odstotkov znižala ceno zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, bo skupna cena ogrevanja na plin za 41.000 odjemalcev oz. 5800 plinomerov Energetike letos nižja kot v 2024, je zagotovil. Ogrevanje s plinom bo tako v Ljubljani še vedno eno najcenejših v državi, enako, kot da velja za daljinsko ogrevanje s toplo vodo.

Javno podjetje Energetika Ljubljana je tudi pridobilo gradbeno dovoljenje za tehnološko preureditev prvega kotla, ki bo po novem namenjen kurjenju lesne biomase. Projekt je po besedah direktorja družbe Sama Lozeja ocenjen na več kot 100 milijonov evrov, zaključen pa naj bi bil v 2027. Z njim bo uporaba premoga v Ljubljani zmanjšana na minimum.

Lozej je spomnil, da je ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja daleč največji v državi, proizvodni viri zanj pa so večinoma stari, zato so potrebne stalne naložbe.

Tako je projekt nove plinsko-parne enote v Termoelektrarni-toplarni (Te-TOL) Moste, vreden 145 milijonov evrov brez davka, zdaj bolj ali manj v celoti zaključen in je enota tik pred polnim zagonom. S tem naj bi se za 70 odstotkov zmanjšala uporaba premoga pri oskrbi s toploto in elektriko, s tem pa tudi izpusti toplogrednih in škodljivih plinov ter prašnih delcev.

V okviru razogljičenja proizvodnih virov bo energetika zdaj prvi, premogovni blok oz. kotel spremenila za uporabo izključno lesne biomase oz. sekancev. To bo tako po Lozejevih besedah izključno "zelen" projekt, zaradi česar računajo na kohezijsko sofinanciranje.

V mesecu dni Lozej napoveduje objavo mednarodnega razpisa za izbor dobavitelja tehnološke opreme. V enem letu naj bi nato izvajalca izbrali in vmes zaprli še finančno konstrukcijo.

Kotel na lesno biomaso bo imel, tako zagotavlja Lozej, prednost med proizvodnimi viri in bo deloval celotno ogrevalno sezono. Po predvidevanjih bodo v njem porabili okoli 200.000 ton domače lesne biomase in s tem nadomestili okoli 100.000 ton premoga, ki da ustvari približno 200.000 ton izpustov ogljikovega dioksida. Šlo bo torej za daleč največje zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v državi, je prepričan Lozej. Projekt nameravajo končati v letu 2027.

Že zdaj je sicer Energetika Ljubljana po Lozejevih navedbah največji porabnik lesne biomase v državi z okoli 100.000 tonami, skupaj s premogom pa jo kurijo v tretjem bloku Te-TOL. S preureditvijo prvega bloka se bodo premoga večinoma znebili, razen v najbolj mrzlih zimskih dneh, ko bodo še uporabili tretji blok.

Energetika tretji največji proizvajalec elektrike v državi

Ljubljanski župan Zoran Janković je poudaril, da je Energetika Ljubljana tudi tretji največji proizvajalec elektrike v državi, ki zagotavlja 10 odstotkov vse proizvodnje elektrike v Sloveniji. S tem je Ljubljana pri elektriki več kot samozadostna. Oba z Lozejem pa sta pozvala k čimprejšnjemu sprejetju ustreznih odločitev na ravni države glede gradnje sežigalnice v Ljubljani.

S sežigalnico bo izpustov po njunem prepričanju še manj, cena ogrevanja pa bo za 20 odstotkov nižja kot zdaj, ko koncesionarji gorljive frakcije vozijo v sežigalnice v srednjo in zahodno Evropi. Obenem bo Ljubljana po predvidevanjih na področju energetske oskrbe s tem 70-odstotno samooskrbna.

Dražje komunalne storitve

V Ljubljani bodo 1. februarja začele veljati višje cene oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo ter komunalnimi odpadki. Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik je na novinarski konferenci napovedal, da se bodo cene ravnanja s pitno in odpadno vodo za stanovanja povprečno povišale za 9 do 11 odstotkov, cene ravnanja z odpadki pa za 15 do 19 odstotkov.

Po Polutnikovih besedah sta dvig cen na predlog Voke Snage soglasno potrdila nadzorni svet in svet ustanoviteljev. Cene se bodo zvišale zaradi dražjih delovne sile, materiala in energentov.
Dodal je, da je povprečna poraba vode na stanovanje v Ljubljani 13 kubičnih metrov, znesek na taki položnici pa se bo dvignil za 3,66 evra. "Glede pitne vode smo najcenejši v primerjavi z mestnimi občinami, pri smeteh pa še vedno ostajamo med najcenejšimi prevozniki oziroma podjetji, ki opravljamo to storitev," je poudaril.

Cene ravnanja s komunalnimi odpadki na položnicah se bodo sicer dvignile med 1,4 in 2,5 evra. Polutnik je opozoril, da je višji dvig cen ravnanja s komunalnimi odpadki izraz enormnega dviga cen prevzema in obdelave gorljivih frakcij, torej tistih, namenjenih za sežig. Te morajo plačevati, ker v Ljubljani ni sežigalnice in ker sežigalnic v Evropi primanjkuje.

Azbest in izolacija nič več brezplačno

Prevzem do 500 kilogramov nekomunalnih, torej gradbenih, odpadkov v Zbirnem centru Barje za občane ostaja brezplačen, spreminja pa se sprejetje azbestnih odpadkov in izolacijskih materialov, ki jih ne bodo več sprejemali brezplačno. Sprejetje gradbenih odpadkov za samostojne podjetnike in podjetja ostaja plačljivo.

Janković je dejal, da v Ljubljani kljub dvigu cen pri obdelavi odpadkov ostajajo najcenejši. Ob tem je ponovil, da je sežigalnica potrebna, saj trenutno odpadke s tovornjaki vozijo "po celi Evropi". Računa, da bo država za sežigalnico podelila koncesijo v tem letu, napovedal pa je tudi še eno ustno obravnavo predloga uredbe o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. "Mi pripravljamo vso potrebno dokumentacijo," je dejal.

V tujino letno izvozijo približno 80.000 ton komunalnih odpadkov, Voka Snaga pa za odvoz tone odpadkov povprečno plača 292 evrov. Polutnik je pojasnil še, da odpadke prevzemata podjetji Saubermacher in Kostak, ki odpadke vozita v Avstrijo in Nemčijo.

Spremembe pri kanalu C0

Decembra je medtem mestna občina podala vlogo za spremembo zadnjega gradbenega dovoljenja za kanal C0, saj so del trase kanala spremenili. Janković je dejal, je trasa ostala na istih zemljiščih, le premaknili so jo dlje od meje s sosednjimi zemljišči. Glede podražitve projekta pa je Polutnik dejal, da ni šlo za podražitve, ampak za dvig plač in materiala v času covida-19 ter za dodatna dela.