Lani je na prvem izboru za drevo leta to postala platana na križišču Streliške in Strossmayerjeve ulice. Visoka je kar 33 metrov in je bila del drevoreda, ki je nekoč potekal od predora pod gradom do Roške ceste. "Bilo je neko sprehajališče pod Ljubljanskim gradom in ta načrt, ki sem ga jaz dobil, je iz leta 1750, se pravi je drevo staro najmanj 220 let, verjetno pa bolj proti 300 letom," je za Televizijo Slovenija povedal Nejc Praznik iz Javnega podjetja VOKA SNAGA.

V ožjem središču Ljubljane naj bi raslo več kot 100 tisoč, mestna občina pa skrbi za 38 tisoč dreves. Z izborom drevesa leta želijo na ljubljanski občini meščane spodbuditi, da bi znali razmišljati, zakaj so drevesa pomembna, kakšna je pravilna nega, kako nepravilno in kako pravilno ravnati z drevesi, je naštela Petja Pirnat z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.

V ožjem izboru sedem ljubljanskih dreves

Meščani so letos predlagali 29 dreves, ki se nepogrešljivo prepletajo z življenjem v mestu. Med finalisti je star in osupljivo lep divji kostanj na Parmovi ulici, na robu pozabljenega mestnega predela, ki se jim zdi po krivici spregledan.

Za drevo leta kandidira tudi hrast dob pred vrtcem Kolezija. Tu je stal že pred gradnjo vrtca pred šestimi desetletji, v njegovi senci pa so odraščale številne generacije otrok. "Ko je vroče, se hladimo pod hrastom," je povedala ravnateljica vrtca Nina Klemen. Dodala je, da drevo otrokom zelo veliko pomeni, v jeseni jim omogoča predvsem igranje z listjem, nabiranje želodov in ustvarjanje z njimi.

V ožji izbor se je uvrstila tudi pobešava bukev na zasebnem vrtu na Vodnikovi cesti. Lastniki predvidevajo, da so jo posadili okoli leta 1906, ko naj bi zgradili tudi hišo ob njej. V poletnem času morajo njeno popolno pričesko prirezati vsaka dva tedna.

Med zanimivimi ljubljanskimi drevesi je tudi zelo redka pobešava japonska sofora, ki raste na zasebnem vrtu na Mirju in s svojo nenavadno obliko in krošnjo čez meje vrta pogosto pritegne poglede turistov. Predniki sedanjih lastnikov naj bi jo posadili pred približno stoletjem. "Občasno po cvetenju drevo naredi tudi stroke, te stroke smo skušali že dati v zemljo in vzgojiti potaknjence, ampak žal ni bilo uspešno," je povedala lastnica pobešave japonske sofore Martina Jurjovec.

Meščani so za drevo leta predlagali tudi koprivovec ob Ilirski cesti na Taboru, stanovalci Gallusovega nabrežja pa češnjo, ki razveseljuje staro in mlado, ko se spomladi odene v cvetočo preobleko.

Med najopaznejšimi drevesi v Ljubljani pa je japonska sofora v Parku Sveta Evrope. Proti koncu 18. stoletja jo je kot del botaničnega parka posadil botanik Karl Zois s finančno pomočjo brata Žige Zoisa. "Park je bil odprt za javnost, zato so imeli meščani možnost uporabljanja tega parka in eno od znamenitih dreves, ki se je ohranilo kot del tega parka, je tudi japonska sofora ali pagodovec," je dejala Darja Pergovnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Katero drevo se bo letos okitilo z nazivom drevo leta in postalo glasnik vseh dreves v mestu leta, pa bo znano 28. novembra, takrat, ko bodo mestna drevesa že odvrgla vse liste in se potopila v zimsko mirovanje.