Prvi tovrstni objekt pri nas je opremljen s 109 bivalnimi enotami in skupno 171 posteljami, v katerih lahko živijo po eden, dva ali trije stanovalci.

Poleg bivalnih enot so v objektu tudi medgeneracijski center s skupnim večnamenskim prostorom, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, pisarna in atrij. Stanovalcem je na voljo 40 pakirnih mest za avtomobile, od tega pet za souporabo avtomobilov, dve mesti za motorje in 78 za kolesa. Na parkiriščih je tudi nekaj polnilnih postaj za električne avtomobile.

Čeprav je objekt v prestolnici, pa ni namenjen izključno prebivalcem Ljubljane, je izpostavil Remec. Pri dostopu do stanovanj prav tako ni nobenih omejitev glede zaposlitve ali izobrazbe, je poudaril.

Posameznik lahko v stanovanju sicer živi največ tri leta. Prav tako stanovanja niso namenjena mladim družinam, niti niso namenjena predvsem študentom. Mesečna najemnina naj bi sicer znašala okoli 150 evrov na posteljo, je ob robu odprtja še pojasnil Remec. Prvi stanovalci naj bi se v objekt vselili že konec julija oziroma v avgustu.

Kot je še dejal Remec, je stanovanjska skupnost Gerbičeva prvi del trilogije, skupaj s stanovanjsko sosesko Novo Brdo in stanovanjsko sosesko pod Pekrsko gorco v Mariboru. Vse te tri projekte sofinancira socialna razvojna banka Sveta Evrope CEB.

"Prava decentralizacija"

Trenutno že pripravljajo naslednji krog projektov, ki bo med drugim vključeval stanovanjske projekte v Kopru, Novem mestu, Mariboru, Kranju, je še povedal direktor stanovanjskega sklada.

Takšni načrti direktorja stanovanjskega sklada veselijo tudi župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića. "To je ta prava decentralizacija. Kajti če bo več stanovanjskih enot tudi okoli Ljubljane, pomeni, da bo manjši pritisk na Ljubljano," je dejal. Remcu se je zahvalil za to "krasno pridobitev za Ljubljano".

Za pomoč se je zahvalil tudi ministrstvu za okolje in prostor. Ob tem je poudaril, da je 11 županov združenja mestnih občin novelo zakona o vodah, ki gre zdaj na referendum, soglasno podprlo. Sam tukaj vidi predvsem nezaupanje do lokalne skupnosti, saj deluje, kot da bodo vodje teh skupnosti kar dopuščali gradnjo. To se ne bo zgodilo, ker javni interes je tukaj zelo jasno izražen, je zagotovil Janković.

Več javnih najemnih stanovanj

Po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka si je Slovenija za dolgoročno strategijo stanovanjske politike začrtala precej povečati fond javnih najemnih stanovanj, obenem pa zgraditi namenska stanovanja za različne skupine ljudi.

"Kar je zelo zanimivo pri tem projektu, je to, da je piloten poskus, kako združiti več generacij na istem mestu in kako hkrati zapolniti vrzel od doma do neke resne življenjske poti, in za ta namen so ta stanovanja kot nalašč. Gre za inovacijo v Sloveniji in verjetno ne bo zadnja," je prepričan minister Vizjak.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, ki je pred dvajsetimi leti tudi sam vodil manjši stanovanjski sklad v svoji občini, je povedal, kako so ga izkušnje iz tega časa naučile, da urejene bivalne razmere predstavljajo enega od osnovnih pogojev za osamosvajanje mladih.