Proračun je v prvem branju sredi februarja podprlo le 15 mestnih svetnikov, po vnešenih popravkih pa je ob drugem branju dobil večjo podporo, saj je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov. Sedem jih je glasovalo proti, drugi so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so svetniki izpostavili predvsem dvome o možnosti uresničitve načrtovanih prihodkov. "Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih," je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu, to je SMC-ja, Damir Orehovec.

Fištravec: Vsi se zavedamo težkega položaja
Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili zgolj deset odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat, ki "kaže na kakovost dela v mestnem svetu". "Vsi se zavedamo težkega položaja, v katerem je mesto glede na vire financiranja," je povedal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah mogoče predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov in možnosti reprogramiranja dolga.

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. "Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava," je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin. Medtem ko so predstavniki te stranke glasovali proti, so se v SMC-ju vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje.

Proti so bili tudi v SD-ju, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. "Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike," je opozorila mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

Prvi dveletni proračun po letih 2008 in 2009
V SDS-u so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. "Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana," je povedala Jelka Kolmanič iz DeSUS-a.

Mariborska občina je imela dveletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega.