"Gre za prostovoljen angažma posameznikov, ki se odločijo spregovoriti in urediti stvari, ki jih motijo oz. za katere mislijo, da so nepravilne, nepravične. Če bi podali splošno oceno, vabila na zbore samoorganiziranih skupnosti in zapisnike prejema okoli tisoč ljudi, svoj elektronski naslov pa jih sicer po izkušnjah pusti okoli polovica, ki se je zbora kadar koli udeležila. Kakšnih pet odstotkov pa je takšnih, ki s svojo aktivacijo v skupnosti mislijo čisto resno in že leta redno ter vztrajno delujejo v skupnosti in za skupnost," je glede obiskanosti povedala Maja Šušteršič iz IMZ-ja.

Navadno gre za vztrajnost peščice
Zagretost ljudi je odvisna od teže problema in od dejstva, koliko konkretno ta posega v osebno polje posameznika. "Če je oboje precej močno in neposredno, bo prvoten odziv vedno močan in množičen. A se po našem mnenju resnična vrednost kaže v vztrajnosti (načeloma) peščice posameznic in posameznikov, ki se je odločila problem dejansko rešiti in je pripravljena igrati birokratski ping pong do zadnjega diha," je dodala.

Vsebine, obravnavane na zborih, so različne. V primestnih predelih pogosto izpostavljajo umanjkanje dostopa do osnovnih storitev, kot je samopostrežna trgovina, pošta ipd. "Te se, tako kot se v kapitalizmu očitno spodobi, ravnajo po tržnih principih in odhajajo v tržno bolj atraktivna okolja, za seboj pa puščajo nezadovoljene potrebe - pogosto starejših - katerih mobilnost je šibka," izpostavljajo v IMZ-ju.

Na vseh zborih je močno izpostavljena skrb za okolje - od popolnoma osnovne snažnosti okolice do konkretnih okoljskih izzivov. Posledično je bilo na terenu izvedenih več čistilnih in ozaveščevalnih akcij.

Primeri doseženih sprememb
V Novi vasi so med drugim dosegli preoblikovanje pravilnika, po katerem se dodeljujejo v uporabo prostori četrtnih in krajevnih skupnosti. Medtem ko so sprva bili prisiljeni sklicevati zbore na prostem, so leta 2013 uspeli prepričati svet mestne četrti, da jih vzame pod streho, saj "so skupnostni prostori namenjeni delovanju skupnosti". Podobna zgodba se letos odvija na Teznem, kjer vodstvo mestne četrti ni odobrilo uporabe četrtnih prostorov za prvi zbor samoorganizirane četrtne skupnosti v tem delu Maribora.

Med doseženimi konkretnimi rezultati samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti v IMZ-ju izpostavljajo še odprtje zdravstvene ambulante v Radvanju, sanacijo nadhoda nad železniško progo v Studencih in ustanovitev samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki nadzira delovanje javnih podjetij.

Odnos med zbori in občinarji
V odnosu občine in njenih služb v zadnjih letih vidijo določen napredek, čeprav so še vedno daleč od skupnega sprejemanja odločitev. "Z odgovori na vprašanja je manj težav kot na začetku, saj se je okrepilo zavedanje, da je bolje normalno komunicirati, saj vprašanje pač ne bo kar izginilo." Na ravni mestnih četrti in krajevnih skupnosti pa se kot negativno odraža predvsem "čudno" prepričanje, da ljudje na teh zborih "skačejo v zelje" izvoljenim predstavnikom mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je še povedala Šušteršičeva.

IMZ želi s takšnimi zbori spodbujati nastajanje skupnosti, ki ne bo le nema opazovalka, ampak bo znala artikulirati svoje potrebe, nastavljati ogledalo odločevalcem in se odzivati na dogajanje v mestu. "Preprosto se je treba spraviti iz apatije in se angažirati za vsebine, ki se ti zdijo pomembne," poudarjajo.