Kotička sta v mariborskih zbirnih centrih Plinarniška in Lahova, sicer pa je v Sloveniji postavljenih 30 takšnih kotičkov. "Petnajsto leto, odkar zbiramo električni odpad v Sloveniji, ugotavljamo, da se uresničujejo napovedi, da je to ena najhitreje rastočih vrst odpadka. Če smo na začetku zbirali 3000 ton, v Sloveniji zdaj zberemo že 15.000 ton teh odpadkov," je na dogodku povedal direktor družbe ZEOS Emil Šehić.

V družbi ugotavljajo, da se ločevanje odpadkov v državi izboljšuje, kar pripisujejo tudi okoljskim ozaveščevalnim projektom, ki jih izvajajo. "V prvem projektu leta 2011 smo bili predvsem usmerjeni v ozaveščanje šol in mladine, v drugem projektu smo postavljali ulične zbiralnike. V Mariboru jih je več kot 50 in rezultati so iz leta v leto boljši. Namenjeni so predvsem zbiranju električne in elektronske opreme manjših dimenzij, ki je prepogosto končala med mešanimi komunalnimi odpadki," je pojasnil direktor.

Najnovejši projekt je Life Spodbujamo e-krožno in je sofinanciran od ministrstva za okolje in prostor ter Evropske komisije. "Na osnovi direktive iz leta 2018 so proizvajalci, ki so hkrati tudi naši lastniki, zavezani k ponovni uporabi. Ta projekt vsebuje vse elemente krožnega gospodarstva, ne le ponovno uporabo, ampak tudi servisiranje, obnavljanje, souporabo in krepitev poslovnih modelov na tem področju," je še povedal.

Sorodna novica Zakaj moramo elektronske odpadke nujno zbirati ločeno?

Zakaj v smeti, kar še dela

Aparatom, ki jih zberejo v omenjenih kotičkih, projektni partner TSD preveri funkcionalnost in električno varnost ter jih vrne na trg po primerni ceni ali pa jih podari. Prodajno mrežo bodo organizatorji po napovedih letos razširili z vključevanjem lokalnih centrov ponovne uporabe ter spletno platformo krožnega gospodarstva. Na njej bodo potrošnike ozaveščali o možnostih uporabe krožnih storitev in blaga s področja e-opreme ter o okoljskih učinkih krožnega ravnanja.

"Veseli smo, da smo med akterji, ki lahko spreminjamo okolje in svet na bolje," je dejal direktor mariborske Snage Franc Dover. "V Mestni občini Maribor na leto zberemo okoli 700 ton odpadne električne in elektronske opreme in verjamemo, da je znotraj tega še ogromno koristnih in mogočih za ponovno uporabo," je dodal.

Kaj se lahko odda v kotičke

Kotički za oddajo še delujočih aparatov so označeni z rumeno tablo, v njih pa se zbira pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, radijske sprejemnike, zvočnike, televizorje, monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt; skratka, vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije.

V družbi ZEOS verjamejo, da je najbolj trajnostni aparat vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje. "Pravilno ločevanje e-odpadkov je seveda zelo pomembno, poskrbeti pa moramo tudi, da bi bilo teh odpadkov čim manj," je še povedal Šehić.