Letos je predvideno zadolževanje do 24 milijonov evrov in prihodnje leto do 23,7 milijona evrov, kar je bila ena od glavnih spornih točk predlaganih proračunov. "Skupni znesek zadolževanja bo takšen, da ne bomo zvozili let po 2026. In prodajate vse, kar se prodati da," je v razpravi dejala mestna svetnica LPR-ja Lidija Divjak Mirnik.

"Nemogoča so pričakovanja glede kapitalskih prihodkov oziroma prodaje premoženja. Investicije pa bodo odprte, torej se bomo morali še naprej zadolževati," je bil kritičen vodja svetniške skupine SDS-a Milan Mikl.

"Velikokrat imajo ljudje na obrobju občutek, da niso občani tega mesta. Proračuna ne bomo podprli, ne bomo pa mu nasprotovali, ker se zavedamo, da je že konec aprila in da številna društva in organizacije čakajo na razpise," je v imenu samostojnih svetnikov dejala Vladimira Cokoja.

V SD-ju so predloga podprli. "Nikoli ne moremo biti z vsemi postavkami zadovoljni, a gledano v celoti je proračun zelo razvojno naravnan. Želimo Mariboru, da gre tako naprej kot v zadnjih letih," je dejala Alenka Iskra.

Župan Saša Arsenovič je pred glasovanjem poudaril, da je mestu uspelo pridobiti veliko evropskih in državnih sredstev, vendar mora zagotavljati lastne vire, "na žalost tudi s prodajo premoženja". Spomnil je na po njegovih besedah uspešno realizacijo proračunov v preteklih nekaj letih in zavrnil navedbe o podražitvah projektov, pri čemer je med drugim omenil izgradnjo nove brvi ter Zdravstvene postaje Magdalena. "Torej uprava zna delati, če nam le daste priložnost za to," je dejal mestnim svetnikom.

Sporočil je, da je vlada zagotovila dodatna sredstva v mehanizmu CTN, od česar bo Maribor dobil 6,4 milijona evrov nepovratnih sredstev za Center Rotovž. "Vaš glas proti proračunu je tudi glas proti temu, da bi Slovenija počrpala evropski denar," je poudaril.

Potem ko je delno upošteval dopolnila SDS-a glede rekonstrukcije ceste na Žavcarjev vrh, izgradnje vodovoda Kozjak in povišanja sredstev na razpisih s področja kmetijstva, so se v tej svetniški skupini odločili, da ne bodo glasovali proti proračunu, ampak se bodo glasovanja vzdržali. Župan je v svojem amandmaju delno povzel tudi predlog NSi-ja, da se v breme splošne proračunske rezervacije prenese 40.000 evrov v obeh letih v korist dopolnilnih programov socialnega varstva.

Na koncu sta proti predlogu letošnjega proračuna glasovala le dva od skupno 45 članov mestnega sveta, proti proračunu za leto 2026 pa trije. So pa večinsko sprejeli predlog Gibanja Svoboda, da se županu tako kot lani omeji možnost prerazporejanja sredstev in lastnega odločanja o projektih in poslih.

Mestni svetniki so se seznanili tudi z zaključnim računom lanskega proračuna občine, pri čemer nihče od njih ni imel pripomb. Prihodki so bili realizirani v 94 odstotkih oziroma 142,9 milijona evrov, kar je enako kot leto prej. Na odhodkovni strani je mariborska občina končala leto 2024 dva odstotka višje kot preteklo, kar pomeni 87-odstotno realizacijo oziroma 149,2 milijona evrov.

V nadaljevanju seje, ki je po glasovanju o proračunu potekala brez svetniške skupine SDS-a – ta je zaradi županovega neupoštevanja preteklih sklepov mestnega sveta protestno zapustila sejo – je mestni svet podprl investicijsko dokumentacijo za obnovo mestne hiše Rotovž, menjavo kolesnih baterij na stebrih krožne kabinske žičnice na Pohorje ter ureditev Gregorčičeve s Trgom generala Maistra, od koder umikajo javna parkirna mesta. Pri tem je župan poudaril, da je začetek gradnje predviden v letu 2027, kar pomeni, da je dovolj časa za zagotovitev nadomestnih parkirišč.

Proti je bil Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, češ da pomeni ukinjanje parkirnih prostorov ogrožanje razvoja mestnega jedra. Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev je menil, da bi bilo treba razmišljati tudi o alternativnih rešitvah, kot je mestni tramvaj. Po mnenju Tatjane Frangež iz Levice bi bil čas, da bi kakšen takšen projekt izvedli še zunaj mestnega jedra.

Pomisleke zaradi ukinjanja parkirnih mest so imeli tudi v Gibanju Svoboda, medtem ko je predstavnik županove svetniške skupine Aljaž Bratina opozoril na pomen razpoložljivih evropskih sredstev v ta namen: "Zdaj se moramo prijaviti, da lahko pridemo do teh podarjenih petih milijonov evrov, drugače bo vlak odpeljal h komu drugemu."

Sredi razprave so se tako sporekli, da je grozila nesklepčnost, a so nato z vrnitvijo ene od mestnih svetnic lahko nadaljevali sejo. Omenjeno dokumentacijo so na glasovanju podprli, prav tako nov odlok o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka, ki so jo povišali s 130 na 250 evrov za prvega in 300 evrov za vsakega naslednjega otroka.

Zaradi nespoštovanja sklepov mestnega sveta in drugih spornih potez župana je LPR, ki ima dva sedeža v mestnem svetu, že pred sejo naslovil na vlado in DZ poziv k spremembi zakona o lokalni samoupravi z vzpostavitvijo mehanizmov odgovornosti župana, "da se prepreči samovolja županov".